Kako se je Avstralija pripravljala na vojno z Ruskim imperijem

Javna domena, Pixabay
Avstralija je postavljala trdnjave in oboroževala ljudi, da bi zaščitila celino pred rusko invazijo. Pa bi se to lahko res zgodilo? Kako blizu smo bili takšnemu poteku zgodovine?

Avstralske obale so prvič ugledale rusko ladjo 16. junija 1807, ko je jadrnica Neva zajadrala v Port Jackson. V prihodnje so se ruske ladje še večkrat ustavljale v avstralskih pristaniščih, da bi si popolnile zaloge hrane in pitne vode. Ruski pomorščak Mihail Lazarjev je leta 1814 med prvimi prinesel v Avstralijo novico o vojaškem ponižanju Napoleona leta 1812. Ker pa so avstralski novinarji zgodbe pogosto napihnili, je bila ta celina skoraj celo stoletje v strahu pred morebitno rusko invazijo.

Ruski pomorščak Mihail Lazarjev je leta 1814 med prvimi prinesel v Avstralijo novico o vojaškem ponižanju Napoleona leta 1812.

Paranoja

V prvi četrtini 19. stoletja je Rusija imela tesne stike s svojimi kolonijami v Ameriki. Ruske trgovske in vojaške ladje so pogosto plule blizu avstralske obale, da bi si nakupile zaloge in se ustavile za počitek. Takrat je bila Avstralija še britanska kolonija. Velika Britanija in Ruski imperij nikoli nista sklenila uradnega zavezništva proti Napoleonu, čeprav sta bila na isti strani. Ko pa so Rusi zasedli Pariz, so pri Britancih narasle skrbi glede moči ruske vojske in mornarice. Ruske vojaške ladje so redno gostovale v avstralskih pristaniščih, kolonialne oblasti pa so svoje pomisleke sporočale naravnost v London.

Stara trdnjava Fort Queenscliff

Leta 1841 je vlada Novega Južnega Walesa zgradila trdnjavo pri Pinchgutu, utrdbe pri krajih Queenscliff, Portsea, otoki Mud in zalivu Port Phillip pri Melbournu, zatem je sledil še Hobart. Ko je glavna ladja ruske tihooceanske flote Bogatir prišla na obisk v Sydney in Melbourne, so na krov povabili okoli 8.000 Avstralcev, da bi premagali strah pred domnevo, da Rusi niso prihajali na obisk z miroljubnimi nameni. Poveljnik ruske tihooceanske flote kontraadmiral Andrej Popov je uradno obiskal guvernerja Novega Južnega Walesa in Viktorije, onadva pa sta vrnila obisk in prišla na rusko ladjo.

Medtem so avstralski časniki pisali, da je Bogatir priplul do Melbourna skoraj neopazno, opozorili so na dejstvo, da je imela Avstralija nezaščiteno obalo. Potem so protiruska občutja še naraščala. Leta 1864 je The London Times zatrjeval, da so avstralske kolonije tik pred rusko invazijo, lažno novico pa so potem pograbili in še bolj napihnili avstralski časopisi.

Fort Scratchley, Newcastle

Ko je maja 1870 do ustja reke Derwent priplula ruska korveta Bojarin, so se širile govorice, da je to glavna ost napadajoče flote. Oficirji ruske mornarice so se na vse pretege trudili demantirati ta nesmisel. Časopis The Mercury v Hobartu je tako 30. maja 1870 poročal: »Včeraj so korveto Ruskega imperija Bojarin odprli na ogled širši javnosti. Okoli 2.000 ljudi je izkoristilo redko priložnost in si ogledalo notranjost tujega vojaškega sredstva. Obiskovalcem so dali prost vstop v katerikoli del ladje, od kapitanove kabine do čelnega dela ladje, pri topovih pa so bili stacionirani možje, ki so gostom pokazali skrivnosti konstrukcije. Z velikim zadovoljstvom lahko poudarimo, da so možje na Bojarinu zelo zadovoljni nad pregledom.« Ob tem je The Mercury še dodal, da so bili ruski oficirji zelo galantni in so govorili tri jezike, tudi angleščino in francoščino.

Zakaj je ladja Bojarin sploh prišla do Hobarta? Ker je stevard Grigorij Belavin zbolel in je potreboval zdravniško pomoč. Na kopnem je pozneje umrl. Pokopali so ga v Hobartu na stroške članov posadke. Potem je Bojarin odplul; pri odplutju je avstralska skupina na obali igrala rusko himno, ruska skupina na krovu pa God Save the Queen. Ljudje so se očitno dobro razumeli med seboj, novinarji pa so še naprej pisali iz trte zvite zgodbe.

Resnice in izmišljotine

Vsekakor drži, da je imela Avstralija šibko obrambo. Leta 1862 je v zaliv Port Phillip pri Melbournu zaplula ruska ladja Svetlana in izvedla pozdravni salvo s topom. Trdnjava ni zmogla odgovoriti, ker ji je zmanjkalo smodnika.

Fort Denison, Sydney, Avstralija

Ko je ruska koalicija zmagala v rusko-turški vojni 1877-1878, se je Velika Britanija bala, da bi lahko po tej zmagi Rusija prodrla naprej proti Indiji, zato je bilo avstralskim kolonijam priporočeno, da posodobijo svoje obrambne zmogljivosti. Do leta 1879 je Avstralija zgradila svoji prvi bojni ladji. Ko so se leta 1882 tri ruske ladje pod poveljstvom admirala Aslanbegova pojavile pri Melbournu, so lokalni časniki poročali, da so prišle ladje napast avstralsko trgovsko floto. Admiral Aslanbegov je potem zagrozil s tožbo proti lokalnemu časopisu The Age. Britanski državni sekretar za kolonije John Wodehouse je moral posebej stopiti v stik z avstralsko vlado in ji zagotoviti, da so odnosi med Rusijo in Britanijo 100-odstotno mirni. Vseeno je bila leta 1885 postavljena trdnjava Fort Scratchley v Newcastlu v Novem Južnem Walesu.

Ruska korveta Rinda v Sydneyju, 1888

Leta 1888 je v Avstralijo prišel veliki vojvoda Aleksander Mihajlovič, član ruske carske družine. Ni jasno, ali je nalašč prišel prav v času slavja ob 100-letnici kolonije. Rečeno je bilo, da je ladja Rinda, na kateri je potoval, prišla v pristanišče samo zato, da si popolni zaloge premoga. Rinda je najprej priplula v Newcastle, zatem pa odplula proti Sydneyju. V resnici je šlo za neformalen obisk, saj je bil veliki vojvoda povabljen h guvernerju Novega Južnega Walesa Lordu Carringtonu kot zasebni gost; toda mediji so ga spet postavili v središče dogajanja.

Veliki knez Aleksander Mihajlovič

Rusi in Avstralci so dali vse od sebe, da naredijo dober vtis pred drugo stranjo, in vsi so bili zadovoljni. Rinda je ostala v avstralskih vodah skoraj tri mesece. Ko je odšla, pa so novinarji še naprej pozivali k omejevanju vstopa za ladje tujih mornaric v pristanišču v Melbournu.

»Pošljite križarko«

Ruski diplomat Nikolaj Potjata

Leta 1890 se je Rusija odločila, da so ji odnosi z Avstralijo zadosti pomembni, da zanjo imenuje stalnega predstavnika, in tako je leta 1893 poslala Nikolaja Putjato v Melbourne. Putjata je prej delal kot ruski diplomat na Balkanu. Neki bolgarski plemič je zanj rekel, da je »imel redke sposobnosti, lahko je šarmiral ljudi s fineso svojih manir in s svojo vljudnostjo«. Tako je Putjata dal vse od sebe, da bi pomiril protiruska občutja v Avstraliji. Dal je dolg intervju za The Age, ki je postal vodilni glas pri razpihovanju militarističnih govoric.

Avstralski parlament

Pa še finale zgodbe. Ko je bilo leta 1901 vse pripravljeno za začetek delovanja avstralskega parlamenta, je Velika Britanija najavila, da bosta Melbourne obiskala vojvoda yorški in vojvodinja yorška (pozneje Jurij V. in kraljica Marija). Ruskemu carju Nikolaju II. se je zdelo, da se diplomatsko spodobi, da tudi Rusija pošlje ladjo v Avstralijo. »Spodobi se poslati križarko,« je pisal svojemu zunanjemu ministru. V Avstralijo je bila poslana križarka Gromoboj in 9. maja 1901 je bil ruski konzul Nikolaj Passek častni gost na otvoritvi avstralskega parlamenta.

Vojvoda yorški je obiskal in preučil Gromoboj. Bratranca Nikolaja II. je celo prosil za dovoljenje, da ga križarka prepelje do Sydneyja, kar ga tudi je.

Ob koncu 19. stoletja sta Rusija in Avstralija končno postali enotni prijateljici na najvišjem nivoju. Med prvo svetovno vojno je bila Avstralija kot britanska kolonija zaveznica Rusije. Žal je državi v 20. stoletju spet ločila vojna vohunov, toda to je že druga zgodba.

Spoznajte še: Pet oddaljenih in eksotičnih dežel, ki so skoraj postale ruske kolonije

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke