Aurora je najbolj legendarna ruska vojaška ladja in jo v prvi vrsti povezujemo z oktobrsko revolucijo leta 1917. Po splošnem prepričanju (obstajajo tudi dvomi) je ta ladja s strelom v prazno dala znak revolucionarjem iz vrst vojakov in mornarjev, da izvršijo napad na Zimski dvorec, kjer je imela svoj sedež začasna vlada, s tem pa začnejo novo obdobje v ruski zgodovini. Aurora pa je že pred tem prelomnim dogodkom doživela mnogo težkih trenutkov in preživela veliko tragedijo.
Izdelava križarke se je začela leta 1897 in bila zaključena šest let pozneje. Na osebni ukaz Nikolaja II. so ladjo poimenovali po rimski boginji jutranje zarje.
Prvi večji konflikt, v katerem je sodelovala ladja, je bila rusko-japonska vojna. Oktobra 1904 se je Aurora v okviru druge pacifiške eskadre podala v Baltsko morje in začela dolgo pot proti Daljnemu vzhodu, kjer jo je čakal boj proti Japoncem.
Na svoji poti je eskadra skoraj povzročila vojno med Rusijo in Veliko Britanijo. Neke meglene noči so ruski mornarji angleške ribiče prepoznali za japonske torpedne ladje in začeli nanje streljati.
Incident so razrešili po mirni poti, vendar je poškodbe doživela tudi Aurora. Podobno kot pri angleških ribičih so tudi rusko križarko pomotoma ocenili za sovražno ladjo in sprožili prijateljski ogenj. Za povrh je bil na krovu močno poškodovan pravoslavni duhovnik, ki je kmalu zatem umrl.
Večino časa pa je Aurora vendarle imela precej sreče, sploh ko je bila udeležena v katastrofalni bitki pri Cušimi proti japonski floti, ko je čudežno preživela. Sovražnik jo je zadel 18-krat, a se je križarka vseeno uspela zateči v nevtralno pristanišče Manila, kjer je bila nato zasidrana.
Leta 1910 je Aurora obiskala italijansko mesto Messina, da bi sprejela medaljo za ruske mornarje, ki so sodelovali v reševalnih operacijah po potresu leta 1908. Tisto noč je v mestu izbruhnil požar in na pomoč je prva priskočila ravno posadka Aurore. Za dobro delo so jih nagradili z več tisoč pomarančami in limonami.
Med prvo svetovno vojno je Aurora v glavnem patruljirala in podpirala operacije kopenskih enot. Poleg tega je uspešno preživela spopade s sovražnimi ladjami in hidroplani.
Aurora je doživela svojih pet minut največje slave, ko so boljševiki napadli Zimski dvorec in strmoglavili začasno vlado. Njen strel v prazno je bil signal za začetek naskoka na dvorec, čeprav nekateri zatrjujejo, da je Aurora streljala šele pozneje, ko se je naskok na dvorec že začel. Kakorkoli že, od takrat naprej Auroro slavijo kot enega glavnih sovjetskih simbolov.
Ko se je leta 1922 končala ruska državljanska vojna, so Auroro spremenili v vadbeno ladjo, a se je po izbruhu druge svetovne vojne spet vrnila iz »penzije«. Vključili so jo v protiletalsko obrambo mesta Leningrad.
Po letu 1945 je bilo napornih dni za ladjo konec. Uredili so ji stalno domovanje ob nabrežju reke Neve. Od takrat je bila ladja muzej in eden glavnih simbolov Leningrada (danes Sankt Peterburga).
A vendar se je pozneje zgodila še ena zgodba, ki je spomnila na Aurorino revolucionarno preteklost. Leta 1975 je stotnik Valerij Sablin s svojimi privrženci zasegel protipodmorniško fregato v Rigi in se odpravljal v Leningrad delat novo revolucijo. Sablin je imel v načrtu, da se usidra poleg Aurore kot simbola ruske revolucije, vendar mu načrt ni uspel – hitro ga je zaustavila sovjetska Baltiška flota.
Spoznajte še: Deset slavnih ladij v zgodovini ruske mornarice
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
