Pravda (prev. Resnica) je začela izhajati leta 1912 kot eden od mnogih časopisov, ki jih je izdajala stranka boljševikov. Kmalu je postala njen glavni medij in propagandno sredstvo.
arhivska fotografija
Vzpostavila se je kot časopis, ki so ga ustvarjali delavci za delavce. Nekateri zaposleni so delali kot dopisniki, drugi kot raznašalci in tretji kot pisci.
TASS
Časopis je igral pomembno vlogo pri »boljševizaciji« delavskega gibanja v Ruskem imperiju. Izpostavljal je težke delovne razmere, v katerih so morali delati proletarci po vsej deželi, njihove težave in želje. Pravda je apelirala na delavce, naj se združijo in vstanejo proti obstoječim vladajočim strukturam tako z legalnimi kot nelegalnimi sredstvi.
Getty Images
Takšne »uredniške politike« takratna vlada ni morala kar tako spregledati. Pravdo so večkrat začasno prepovedali, na predvečer prve svetovne vojne pa so jo dokončno ukinili in aretirali člane uredništva.
TASS
Po oktobrski revoluciji je Pravda postala glavni časnik v državi. Njena prva in glavna naloga je bila mobilizirati ljudi za boj proti beli gardi in protikomunističnim gibanjem v državljanski vojni, ki je pravkar potekala.
Sputnik
Slogan »Proletarci, na konje!«, ki ga je objavil časopis, je postal tako priljubljen, da so ga še dolgo po koncu državljanske vojne uporabljali za poslednjo zdravico na zabavah »za na pot«.
Aleksander Apsit
Kot učinkovito propagandno orodje je Pravda mobilizirala milijone ljudi ter v 20-ih in 30-ih letih pomagala uresničevati kmetijske in industrijske potenciale Sovjetske zveze.
Anatolij Garanin / Sputnik
Nekateri slogani, ki so se pojavili v časopisu, so postali kultni. Na primer »Hvala, tovariš Stalin, za naše srečno otroštvo!« ali »Za domovino! Za Stalina!«
arhivska fotografija
Med drugo svetovno vojno so nacisti začeli izdajati svojo protikomunistično različico Pravde in jo razdeljevali na okupiranih območjih. Na naslovnico so dali predelano različico znamenitega sovjetskega slogana: »Proletarci vseh dežel, združite se proti boljševizmu!«
Boris Kudojarov / Sputnik
Sedemdeseta leta so bila zlata doba Pravde. Izdajali so jo vsak dan v več kot 40 sovjetskih mestih z naklado 10,6 milijona. Uredništvo je vsak dan prejelo po več kot 1.300 pisem bralcev.
Viktor Koševoj / TASS
Del vzhodne obale na Antarktiki so v čast časopisa poimenovali Bereg Pravdi (Obala Pravde). Danes tam deluje ruska znanstvena postaja Mirni (Miroljuben).
Boris Kavaškin, Valerij Hristoforov / TASS
Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 je Pravda izgubila ves vpliv in moč. Kljub temu izhaja še danes kot glavni časopis Ruske komunistične partije. Izhaja trikrat tedensko z naklado 100.000, kar je zgolj senca nekdanje slave.
Reuters
Preberite še:
Mnenje: Zakaj so ameriški medijski mehurčki hujši od ruske državne televizije?
in