Kako je Moskva dobila Rdeči trg?

Pixabay, arhivska fotografija
Včasih so temu svetovno znanemu trgu pravili kar »tržnica« in »Požar«. Nekoč bi lahko na njem videli leve in tigre, tod je potekala tudi linija mestnega tramvaja, danes pa na njem stoji prva državna ruska veleblagovnica zraven nekdanjega pokopališča za sovjetsko elito.

Še vedno mislite, da Rdeči trg imenujemo tako zaradi rdečih zgradb okoli njega? Žal vas moramo razočarati. Tudi hipoteza o tem, da je pridevnik rdeči (krasnaja) nastal kot izpeljanka iz lep (krasivaja) v staroruskem jeziku, ne drži. Kako je torej trg postal »Rdeči« in kako se je razvijal skozi čas?

Kako je trg sploh nastal?

Moskovsko trdnjavo, iz katere je kasneje nastal Kremelj, so zgradili na Borovickem hribu. Vzhodno od njega, kjer se danes razprostira Rdeči trg, je bil nekoč ogromen travnik. Ko je utrdba sčasoma postajala vse bolj pomembna in bogata, je okoli njenih zidov zraslo naselje ali posad (izraz za naselje v neposredni bližini trdnjave ali kakšnega večjega samostana, pogosto obdano z obrambnim jarkom, op. prev.).

Ljudje so živeli v neposredni bližini trdnjave, da so se v primeru vojne lahko zatekli za njene zidove. A posad je potreboval tudi tržnico. Blizu Kremlja in reke Moskve, ki je olajšala prevoz blaga in dobrin, je zrasla tržnica ali torg v stari ruščini (bodoči Rdeči trg).

Trg obstaja že vse od leta 1434. Zgodovinarji pa si niso enotni, ali je bil dejansko načrtovan ali je nastal spontano kot kraj za trgovanje in forum. Vendar obstaja več razlogov, ki namigujejo na slednje:

Alevizov jarek in Nikoljski stolp

Bodočemu Rdečemu trgu so nekoč pravili Požar, pa ne zato, ker bi pogosto gorel. Pred 16. ali 17. stoletjem so tam stale lesene stojnice in šotori, kjer so delali trgovci. Nobenih velikih zgradb, ki bi lahko gorele, ni bilo. Požar namreč v tem kontekstu ni bil povezan neposredno z ognjem, ampak z izpraznjenim prostorom, ki navadno nastane po požaru. Zaradi nenehnega prihajanja in odhajanja trgovcev so izpraznjeni deli spominjali na pogorišče in od tod je trg najverjetneje dobil to poimenovanje.

Na začetku 16. stoletja je trg postal osrednja točka v mestu, kjer se je izmenjevalo vesti, širilo govorice in razglabljalo o politiki. Če ste želeli biti na tekočem z vsem, kar se je dogajalo v Moskvi, je to bil pravi kraj za vas. Leta 1508 je trg dobil pomembno novost: Alevizov jarek (Alevizov rov), katerega avtor je bil italijanski arhitekt Aloisio Nuovo (Aleviz Novi), ki ga je v Moskvo povabil Ivan III. Obrambni jarek je bil preko 30 metrov širok, 206 metrov dolg in 12-13 metrov globok. Z njegovo gradnjo se je Kremelj spremenil v nekakšen otok, ki sta ga z drugih dveh strani ščitili reki Moskva in Neglinnaja.

Del jarka pri Voskresenskih vratih je kasneje postal ograda za divje živali, kjer so carji držali tigre in leve, ki so jih dobili v dar od vzhodnih vladarjev. Blizu jarka je obstajala celo grada za carjevega slona!

Leta 1561 je v čast zavzetju Kazanskega kanata s strani Moskovske kneževine na Rdečem trgu zrasla cerkev sv. Vasilija Blaženega, ki že od takrat predstavlja osrednjo arhitekturno kompozicijo trga in njegov glavni simbol.

Kdaj se je pojavilo ime »Rdeči trg«?

Granitna palača z Rdečim preddverjem

Ime »Rdeči trg« se pojavi nekje v sredini 17. stoletja v javnih dokumentih med vladavino carja Alekseja Mihajloviča, očeta Petra Velikega. Leta 1658 je car odredil, da se v mestu preimenuje nekatere ulice in trge. A tudi leto dni kasneje je bil trg v uradnih dokumentih še vedno imenovan preprosto Požar. Šele leta 1661 je v ospredje začelo prihajati ime Rdeči trg.

Zgodovinarji menijo, da ime izvira iz Rdečega preddverja, stopnišča, ki vodi do Granitne palače, ki je služila kot glavna sprejemna in slavnostna dvorana za moskovske vladarje. Rdeča je bila tradicionalna barva carske moči: z njo so bile pobarvane stene v carjevih sobanah, Rdeče preddverje pa je bil kraj, kjer so ljudem oznanjali carjeve ukaze. Tam se je pojavil tudi sam vladar ob večjih javnih ali verskih dogodkih. Iz tega razloga je tudi trg nasproti preddverja postal »Rdeči«.

Voskresenska vrata pred revolucijo

Trg je medtem še zmeraj deloval kot ogromna tržnica, ki je bila razdeljena v več trgovskih ulic. Tukaj se je prodajalo vse, kar si lahko zamislite: med, oblačila, izdelki iz kovine, posoda, meso … A z vse večjim številom šotorov in barak so tudi požari postajali bolj pogosti in hujši. V 40-ih letih 17. stoletja so zato postavili prvo kamnito pokrito tržnico (Gostinij dvor), ki je bila bolj odporna na požare in je obenem postala skladišče za blago. Proti koncu 17. stoletja so z Rdečega trga izginile zadnje lesene stavbe. Trg je dobil čudovit nov severni vhod – Voskresenska vrata. Leta 1698 je Peter Veliki končno prepovedal vse stojnice na trgu.

Rdeči trg postane pravokoten

Tramvaj na Rdečem trgu

Rdeči trg je ostal središče moskovskega političnega življenja. Lobnoje mesto, kamnita platforma blizu cerkve sv. Vasilija Blaženega, je bil kraj, kjer so oznanjali najpomembnejše vladne odloke. Tam so se odvijale tudi javne usmrtitve najhujših zločincev. Stvari so ostale približno enake vse do začetka 19. stoletja, ko so Alevizov jarek napolnili z vodo, trg pa prekrili s tlakovci. Hkrati so postavili nove lesene stojnice.

Leta 1875 so porušili stare stavbe pri Voskresenskih vratih in na njihovem mestu zgradili nov Državni zgodovinski muzej, ki so ga dokončali leta 1883. Impozantna rdeča zgradba v psevdoruskem arhitekturnem slogu se je lepo ujemala z zidovi Kremlja in cerkvijo sv. Vasilija ter služila kot »četrto obzidje« Rdečega trga. S tem je trg dobil svojo končno pravokotno obliko.

Rdeči trg, pogled proti severni strani, kjer stoji Državni zgodovinski muzej

Na začetku 20. stoletja je Rdeči trg dobil električno javno razsvetljavo, novo veleblagovnico GUM in tramvajsko linijo skozi trg. Ko so oblast prevzeli boljševiki, so porušili Voskresenska vrata, da bi naredili prostor za tanke med vojaškimi paradami, zgradili Leninov mavzolej in postavili pokopališče za državno elito prav na mestu, kjer je nekoč stal Alevizov jarek.

Preberite še:

Moskva 100 let pozneje: Podobna, a vendar malo drugačna

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke