Georgij Nefedovič Zaharov je bil perspektivni pilot v Rdeči armadi, ki je pred drugo svetovno vojno sodeloval že v španski državljanski vojni in pri obrambi Kitajske proti Japoncem. Tekom teh dveh konfliktov je sestrelil šest sovražnih letal. Pred začetkom druge svetovne vojne je bil pri samo 32 letih povišan v čin generala, njegova pričevanja o dogajanju neposredno pred nemškim napadom pa so izrednega pomena za razumevanje takratne situacije.
arhiv
Zaharov je v spominih z naslovom Jaz, lovec zapisal, da je dobil ukaz od poveljnika letalskih sil Zahodnega posebnega vojaškega okrožja, da poleti v izvidnico z letalom U-2 (Po-2) in preleti 400 kilometrov od juga proti severu do Białystoka (v današnji Poljski). Svoja doživljanja je opisal takole:
»Obmejne regije zahodno od državne meje so bile preplavljene z vojaki. Po vaseh, na kmetijah in v gozdovih so stali popolnoma nezamaskirani [nemški] tanki, oklepna vozila, orožje. Vzdolž poti so se vozili motocikli in lahki, najverjetneje poveljniški avtomobili ...«
Na podlagi tega, kar je videl, je zapisal:
»... Sklep, ki sem ga opravil sam pri sebi, lahko strnem v štirih besedah – iz dneva v dan ...«
arhiv
Ko je videl dolge kolone nemške vojske, ki so se približevale sovjetski meji, je Zaharovu, ki je pristajal na vsakih 40-50 kilometrov blizu obmejnih postojank, da bi predal poročila, bilo jasno, da se bo kmalu začela vojna. Vse, kar je videl, je predal poveljnikom in centrali v Moskvi. Srečal se je tudi s samim poveljnikom okrožja, generalom Pavlovom, ki je bil mesec dni zatem, 22. julija 1941, streljan neposredno po popolnem uničenju fronte, ki ji je poveljeval. Srečanje s Pavlovom 18. junija si je dobro zapomnil. General Pavlov namreč temu, kar mu je povedal Zaharov, ni verjel. Bil je zelo skeptičen in izvidnika celo obtožil, da zganja paniko.
V svojih spominih nam Zaharov pripoveduje o premikih nemškega tankovskega korpusa iz zaledja.
Časopis Ogonjok (št. 3, 1938)
Iz vojaških zapisov je razvidno, da so nekatere enote sovjetske vojske, ki so sodelovale v prvih bitkah z Nemci, neposredno po izvidnici Zaharova dobile ukaze, da se pomaknejo proti meji: »18. junija je bila divizija premeščena v Ukmerge (današnja Latvija)«, ali pa »19. junija je divizija izvedla skrivni premik iz Libave (danes Liepaja v Litvi) in se 22. junija ustalila v območju Teljšaja.« Govora je o 2. in 23. tankovski diviziji, to pa sta samo dva izmed mnogih primerov, ki pričajo o tem, kako so se začele organizirati sovjetske enote vzdolž bodoče fronte v baltskih republikah.
Ena stvar je jasna: po izvidniškem poletu Zaharova so se začele razvijati posamezne enote Rdeče armade. A ukrepi so bili izvedeni pozno in v nezadostni meri, o čemer pričajo tudi neuspehi pri izvrševanju nalog. Spomini Zaharova ostajajo zato pomemben vir za obdobje neposredno pred izbruhom vojne, ki v zgodovini Sovjetske zveze še danes ostaja nerazrešeno zaradi nedostopnosti vojaških arhivov.
Viri:
Georgij Zaharov. Jaz, lovec. Voenizdat, 1985
Preberite še:
Kako so nekdanji interniranci v koncentracijskih taboriščih postali olimpijski prvaki