Novembra 1941, pet mesecev po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo, je med sovjetskim in britanskim voditeljem prišlo do nesoglasja. Stalin je takrat britanskega premierja pozval, da odpre drugo fronto.
»Velika Britanija jim je dobavljala tanke in letala, Stalin je pa se je v svoji predrznosti še pritoževal nad tem, da so površno narejeni,« je negodoval britanski zgodovinar, katerega besede povzema Times.
Churchill je nato izgubil živce in se razjezil na sovjetskega ambasadorja v Londonu Ivana Majskega, nadaljuje Reynolds. Majski je takrat dojel, da se od Stalina pričakuje pomirljivo gesto, zato je poslal sporočilo, ki je vsebovala, tako zgodovinar, »neiskreno in izmišljeno opravičilo«. Napeti odnosi med državama so trajali vse dokler Stalin ni izvedel svoje genialne poteze.
»Churchillu je poslal telegram, v katerem mu je čestital za rojstni dan. Stalin ni imel navade, da bi komurkoli pošiljal čestitke, še posebej pa ne imperialistu, ki je, kot je znano, grozil, da bo boljševizem zatrl v kali. To je bila neverjetno pretkana poteza. Stalin, kot da bi s tem želel povedati ’Nimamo druge, kot da se na koncu dogovorimo’,« meni Reynolds.
Churchill se je Stalinu zahvalil, kasneje pa mu je odgovoril s telegramom, za katerega se je Stalin s svoje strani ponovno zahvalil. Britanski zgodovinar izpostavlja, da je takšno postopanje postalo običajna praksa v medvojnih letih, in da je delovala tudi po vojni.
Reynolds poudarja, da je Stalin »medel Churchulla s svojimi dvoumnimi sporočili«. Marca 1943 je britanskemu premierju poslal »agresivno« sporočilo z zahtevo po odprtju druge fronte, hkrati pa mu je čestital za uspešne zračne napade na Nemčijo.
Profesor z Univerze v Cambridgeu meni, da je Stalin s tem samo utrdil Churchillovo prepričanje, da obstajata »dva Stalina«, eden, ki je »sam po sebi dobrodušen« in drugi, ki je bil na konferenci v Jalti in »za vogalom skrival nekaj mračnega, nekaj, o čemer sva oba morala voditi račune«.
»Churchill se nikoli ni sestal s Hitlerjem, kar je prav. A s Stalinom se je dobil in podlegel njegovim besedam,« je zaključil britanski zgodovinar.
Preberite še: