Med korejsko vojno so potekale nekatere najvznemirljivejše zračne bitke v zgodovini. Sovjetskim pilotom ni bilo lahko. Lahko so leteli zgolj pod oznakami vojnega letalstva Ljudske republike Kitajske ali Severne Koreje, v zraku so smeli komunicirati le v mandarinščini ali korejščini, medtem ko je bila ruščina strogo prepovedana. Kot da to še ne bi bilo dovolj, sovjetski piloti pod nobenim pogojem niso smeli preleteti 38. vzporednika (meja med dvema Korejama) ali prileteti do obale.
Korejska cesta
Nikolaj Sutjagin se je rodil leta 1923 blizu Nižnega Novgoroda. Po vstopu v Komsomol (komunistična mladina) leta 1939 je uspel priti v program DOSAAF in leteti z dvokrilcem Po-2. Marca 1941 je bil rekrutiran v Rdečo armado, pozneje dodeljen sovjetskemu vojnemu letalstvu.
Po pisanju agencije TASS je Sutjagin pridobil določene bojne izkušnje iz vojne z Japonske na koncu druge svetovne vojne, a takrat ni uspel sestreliti niti enega letala.
Leta 1950 je bila celotna njegova divizija opremljena z novimi bojnimi letali MiG-15. Sutjagin je na tej napravi izvedel 54 poletov pred premestitvijo njegove enote v 64. bojni letalski korpus v Mukdenu (Mandžurija). Enota je bila razporejena na letališčih Mjaogao in Antung na korejski meji, da bi se zoperstavila silam ZN v Koreji.
»Oblečeni smo bili kot kitajski prostovoljci, gledali smo se in smejali. Izgledali smo zelo smešno v teh bombažnih modrih jaknah, širokih hlačah in čevljih namesto običajno prisotnih škornjev […] Na naših letalih so bili identifikacijski znaki letalstva Ljudske republike [Kitajske].«
Najboljši pilot v najboljšem lovcu
MiG-15 je bil ključni temelj ruske prevlade. Ruski piloti so se lahko dvignili na več kot 50.000 čevljev, kamor jim sovražnik ni mogel slediti.
MiG-15 je bistveno bolje pospeševal in bil hitrejši od ameriškega nasprotnika s 1005 km/h proti 972 km/h. Migi so z neba hitro »pometli« ameriške lovce F-80 Shooting Star in F-84 Thunderjet. Američanom ni ostalo drugega, kot da v boj pošljejo svoje najboljše lovsko letalo – F-86 Sabre.
Obe letali sta si bili tako podobni, da so piloti na obeh straneh pogosto utegnili zamenjati svoja letala za sovražnikova, zato so bile izgube zaradi »prijateljskega ognja« pogost pojav. Zaradi neobičajnosti tako naprednega sovjetske lovca in podobnosti s sabrom so se pojavile govorice, da imajo Sovjeti isto letalo, narejeno v Sovjetski zvezi po ukradenih načrtih.
V zračnih bitkah nad Korejo je bila odločilna razlika v oborožitvi. Migi so imeli topove, ki so lahko dosegli cilj na razdalji 1000 metrov, medtem ko so strojnice ameriških B-29 imele domet 400 metrov.
Občudovanja vredne zmage
Do februarja 1952, ko je zapustil Korejo, je Sutjagin sestrelil 22 letal sil Združenih narodov, največ od vseh udeležencev korejske vojne. Za pet letal je premagal najboljšega z ameriške strani, stotnika Josepha C. McConnella.
Sutjagin je sestrelil petnajst letal F-86 Sabre, tri letala F-84 Thuner, dve »strelski zvezdi« P-80 Shooting Star in dve letali Gloster Meteor. Sodeloval je v 149 bojnih misijah in sodeloval v 66 zračnih bojih.
Prvič je zmagal 19. junija 1951 v boju proti F-86 s pilotom Robertom H. Laierjem. Tudi njegovo zadnje sestreljeno letalo je bilo F-86E, ki ga je pilotiral Thiel M. Reeves in je bilo sestreljeno 11. januarja 1952.
Kaj je bilo potem?
Sutjagin je dobil Zlato zvezdo in naziv Heroj Sovjetske zveze ter hitro postal major. Leta 1970 je kot glavni inštruktor in general letalske divizije opravil še eno bojno »turnejo« kot glavni inštruktor za usposabljanje Vietnamskih ljudskih zračnih sil.
Preberite še:
Američani so se ga bali kot hudič križa: Kako je sovjetski T-54 prinesel svobodo Vietnamu?