Agent KGB-ja, ki je pomagal rešiti svet pred ebolo, je umrl v Kijevu

»Veste, v obveščevalni službi pojem 'nemogoča naloga' ne obstaja,« je rekel bivši rezident KGB-ja Anatolij Baronin v pogovoru z Ivanom Bessmertnim, avtorjem Silhuet obveščevalne službe. »Seveda obveščevalec ni superjunak, je pa človek s posebnim poklicem, ki mora biti sposoben izpolnjevati kakršnekoli naloge.«

Dobro je vedel, o čem govori. Več kot 25 let je delal v Prvem glavnem direktoratu KGB-ja (šef obveščevalnih dejavnosti za tujino) in deloval v Zahodni Afriki. Kljub temu je Baronin priznal, da so agentje kdaj potožili in se počutili preobremenjene zaradi neverjetno zahtevnih nalog.

Tako se je počutil tudi on leta 1970, ko je med služenjem v Nigeriji dobil ukaz iz Moskve, da zbere vzorce neznane epidemije, ki je prizadela vas Lassa na severu države in pobila skoraj vse. »Sovjetski tisk je namigoval na možnosti, da je potekalo preizkušanje bakteriološkega orožja, ki da ga je morda izvajal naš glavni sovražnik [ZDA],« je povedal Baronin. Od njega se je pričakovalo, da bo zbral vzorce virusa, na podlagi katerih bo mogoče narediti protivirusna zdravila, ne glede na to, kako nevarna je bila ta naloga.

Rus v Afriki

Baronin se je rodil leta 1932 v Moskvi in vstopil v KGB konec 50. let 20. stoletja, v 60-ih so ga stacionirali v Afriki. Po njegovih besedah je uradno delal kot diplomat. Potoval je po afriških državah in Moskvi pomagal vzpostavljati oziroma izboljševati odnose z različnimi voditelji in političnimi skupinami, krepiti pomoč afriškim državam pri izboljševanju življenjskega standarda in infrastrukture ter, seveda, opravljal posebne naloge.

Kako vemo zanj, ko pa je bilo njegovo delo strogo zaupno, boste vprašali? Preprosto: Izdal ga je sovjetski prebežnik in kolega Oleg Ljalin, ki je leta 1971 prebegnil na Zahod. Pozneje je ameriški novinar John Barron omenil Baronina v svoji knjigi KGB: Skriti svet sovjetskih tajnih agentov (KGB: The Secret World of Soviet Secret Agents), in praktično vsi so poznali Baroninov pravi poklic. Njegov stari znanec, ameriški rezident v Liberiji, ga je celo zafrkaval tako, da je ob vsakem njegovem obisku položil na polico Barronovo knjigo.

Zdravstvena misija

Omenjeno misijo leta 1970 v Lassi pa je Baronin izpeljal perfektno, čeprav je med izvajanjem ogrozil svoje življenje in se bil prisiljen večkrat zateči k podkupninam. S seboj je vzel sovjetskega zdravnika in se z avtom odpeljal 1.200 kilometrov globoko v Nigerijo proti lokaciji vasi. Za preučevanje epidemije sta izkopavala trupla mrtvih, a sta bila neuspešna. »Izkazalo se je, da so bili potrebni vzorci krvi bolnih pred smrtjo. Do takrat se je epidemija že ustavila, zato smo morali najti način, da izkoristimo lokalne zdravnike. Uporabila sva vso svojo prepričljivosti. In pa, seveda, pri takšnih stvareh nihče ne pomaga zastonj,« se je spominjal agent.

Mnogi viri narobe pravijo, da je Baronin kot prvi na svetu zbral vzorce virusa ebole, ampak to ne drži. Mrzlica v Lassi, ki je bila usodna za tamkajšnje vaščane, je malenkost drugačna bolezen. Prvi primer epidemije ebole se je zgodil šest let po Baroninovi misiji – leta 1976.

Vseeno imata ebola in mrzlica iz Lasse podoben izvor in sta bolezni istega tipa – viralni hemoragični mrzlici, povzročeni s stiki z določenimi afriškimi živalmi. Odkritje zdravil za mrzlico iz Lasse (odkrili so jih kmalu zatem, ko je Baronin dostavil vzorce na sovjetsko veleposlaništvo, od koder so bili preposlani v ZSSR) je pomagalo zdravnikom, da so pridobili prednost v boju proti drugim hemoragičnim boleznim, tudi eboli.

Kariera v Ukrajini

Baronin se je v 80-ih vrnil v Moskvo. Njegova rezidenčna kariera je šla h koncu. Ko so ga imenovali za Turčijo, so Turki »vljudno zavrnili« možnost njegovega bivanja v Ankari. »Jasno mi je bilo, da nisem več mogel delati v tujini,« se je spominjal Baronin. Zato je sprejel ponudbo za delo v Ukrajini. V 80-ih so se znotraj Sovjetske zveze začele razvijati obveščevalne službe posameznih republik, ki so se po razpadu sovjetske zveze preoblikovale v ločene, neodvisne organizacije.

Od leta 1986 do leta 1991 je Baronin delal kot namestnik šefa ukrajinske obveščevalne službe. Potem je pustil to službo in postal profesor na Akademiji za obveščevalno dejavnost v tujini v Kijevu. 30. julija 2019 je umrl v 86 letu starosti. »Neusahljiv spomin legendarnega obveščevalca, prijateljske in prijazne osebe, ki bo vedno ostal v srcih prijateljev in kolegov,« je v posvetilu o njem napisala ukrajinska obveščevalna služba za tujino.

Preberite še: Kako so ruski dvojni agenti prišli na vrh MI6 in Cie