Kakšno obliko vladavine ima Rusija?

Za odgovor na to vprašanje moramo pogledati zgodovinski razvoj oblik vladanja na tem območju. Kako se je po rusko vladalo državi?

Knez in družina

Prvi vladar v ruski zgodovini je bil knez (knjaz). Že dolgo pred tatarsko-mongolsko invazijo so v posameznih delih dežele vladali lokalni knezi, ki so morali v družbi skrbeti predvsem za zaščito prebivalstva pred zavojevalci, osvajalci, pa tudi lokalnimi roparji.

Knezu je pomagala družina (straža), tesna skupina zaupnikov, ki so se borili za kneza. Prebivalstvo dežele je v zameno za zaščito plačevalo knezu letno dajatev. Kakšnega vpliva na njegova dejanja pa ni imelo.

Tatarsko-mongolski vplivi

Ko so Tatari in Mongoli oplenili ter zasužnjili ruske dežele, so morali ruski knezi za nastop na funkcijo dobiti odobritev Tatarov. Kdor je nameraval postati »uradni« knez na nekem delu ruskega ozemlja, je moral iti v Zlato hordo, prinesti dragocena darila in si »zaslužiti« posebno listino, ki se je imenovala jarlik. Na domačih tleh so bili ruski knezi lahko pomembni in veličastni, toda v prestolnici Horde so se morali ponižati in tudi osramotiti. Med drugim so po kolenih hodili do kanovega prestola.

Zlata horda je vplivala na ruski politični sistem v njegovem otroštvu. Neusmiljene in zvite načine vladanja tatarskih kanov so si izposodili ruski knezi in jih izkoriščali v fevdalni vojni. Za upor proti tatarskemu jarmu pa je bila potrebna enotnost vse ruske dežele in to so vzpostavili moskovski knezi, ki so kot najmočnejši prevladali nad ostalimi knezi.

Veliki knez Ivan Veliki Moskovski je združil vso rusko deželo proti Tatarom in se že poimenoval z nazivom car – Rusi so si ta naziv izposodili na Vzhodu. Knez je imel družino, carja pa so spremljali bojarji – bogati zemljiški gospodje in vojaški poveljniki, ki so pomagali carju pri vladanju.

Doba carjev

Prvi uradni ruski car je bil Ivan Grozni. Glede ogromnega ozemlja pod svojim nadzorom se je zavedal, da je bilo zelo raznovrstno in da so imeli različni deli precej drugačne cilje in želje. Okoli leta 1549 je Ivan prvič sklical Zemski sobor – zborovanje najvplivnejših ljudi (plemiči, trgovci, duhovniki in vojaški poveljniki) iz različnih delov Rusije v Moskvi. Ruski zgodovinarji trdijo, da je to ruska oblika nevoljene, »izbirne« predstavniške demokracije.

Od leta 1549 do 1684 je potekalo okoli 60 soborov (zborov). Sobori so se sklicevali neredno, na njih pa se je odločalo o ključnih državnih vprašanjih. Car in bojarji sami niso mogli učinkovito vladati iz centra, ker niso imeli vzvodov za uveljavitev svoje moči v preostanku velikanske dežele.

Skozi 17. stoletje je bila vzpostavljena redna komunikacija med centrom in periferijo ruske države. Začel se je vzpon ruskega plemstva, vojaških oseb, ki so služile carjem in bojarjem ter v zameno prejemale zemljiške posesti. Ti ljudje so lahko imeli tlačane, nekateri izmed njih so v vojnem času postali vojaki.

Ker so plemiči služili kot služabniki carjev in bojarjev po vsej državi, ni bilo več potrebe po sklicevanju soborov. Medtem so bojarji ostali najmočnejši med temi plemiči. Bojarji so imeli zelo velik vpliv na politiko in samega carja. Bili so elita, ki ni prisluhnila željam prebivalstva.

Imperator in plemstvo

Pod Petrom Velikim je Rusija dobila evropsko obliko vladanja. Peter Veliki je uničil bojarje, ki so pridobili preveč politične moči. Po novem je bil car absolutni suvereni vladar, vsi ostali pa so bili njegovi podaniki. Peter je ukazal vsem plemičem, da služijo državi civilno ali vojaško, vpeljal je evropski pravni in politični sistem s kolegiji (ministrstvi), Vladajočim senatom in Cerkvijo, ki jo je prav tako nadzirala država.

Ko je fizično ali finančno uničil najmočnejše predstavnike stare elite, je Peter vpeljal novo elito. Predstavnikom le-te je dal velika posestva in poskrbel za dednost njihovih nazivov. Skozi večino 200-letne zgodovine Ruskega imperija so bila razmerja moči naslednja: plemstvo je bilo odvisno od svojih tlačanov, ki so proizvajali živež in blago, država je bila odvisna od plemstva, ki se je bojevala v vojski, organizirala gospodarstva in razvijala tehnologijo. Šlo je za krhko ravnovesje, ki se je porušilo z ukinitvijo tlačanstva (1861).

Ruski kmetje so za svojo svobodo plačali visoko ceno, ker so svojo zemljo, ki so jo uporabljali, morali odkupiti od države. S tem je večina prebivalstva zapadla v še večjo revščino. Hkrati je plemstvo ostalo brez glavnega vira prihodka in s tem začelo svojo pot proti dnu.

Sovjetski časi

Boljševiška revolucija je zadala konec staremu redu, vendar je sovjetski sistem močno kopiral organizacijo carizma. Komunistična partija je postala podobna novemu »plemstvu« v Sovjetski zvezi in se združila z državnim aparatom na vseh nivojih. Partijske uradnike je formalno izvolilo ljudstvo, vendar je imenovanja na glavne partijske položaje dejansko nadzoroval državni voditelj s svojimi »bojarji« - partijskim Politbirojem.

Plemstvo v carski Rusiji je bilo dedno. Sovjetski »plemiči« so bili lahko čez noč uničeni z izključitvijo iz partije. Sovjetski funkcionarji so bili imenovani kot lokalni vodje in niso zastopali interesov prebivalstva. Ker njihov položaj ni bil deden, so se nekateri skorumpirani funkcionarji posluževali podkupovanj in poneverb, da bi si nabrali več osebnega bogastva. Takšen sistem je bil obsojen na neuspeh.

Ruska federacija

Po letu 1991 je Ruska federacija postala predsedniška republika s polpredseniškim sistemom. Ljudje volijo zakonodajno (parlament – Zvezna skupščina) in izvršno oblast (predsednik, on odobri vlado, ki jo oblikuje premier). Nov zakon morata odobriti Zvezna skupščina in predsednik.

Politični sistem predvideva medsebojen nadzor med vejami oblastmi. Zakonodajna veja, ki potrjuje vse zakone, lahko glasuje o nezaupnici vladi in zahteva njeno zamenjavo. Predsednik lahko kadarkoli razpusti Državno dumo (spodnji dom Zvezne skupščine), medtem ko lahko Svet federacije (zgodnji dom) kadarkoli odstavi predsednika.

Priporočamo še:

Kdo je bil ruski car?

Kako (in zakaj) je Sovjetska zveza naenkrat postala Ruska federacija?

Zakaj so Rusi postali komunisti?