Kako je Leninov prvi obveščevalec skoraj postal smrtni sovražnik Winstona Churchilla

Sputnik
Winston Churchill, ki je kot britanski notranji minister leta 1910 po londonskih ulicah preganjal latvijske kriminalce, si nikoli ni mislil, da bo ujel enega od bodočih šefov sovjetske tajne službe.

Bala se ga je vsa Rusija. Jēkabs Peterss, boljševik latvijskega porekla, je bil eden od najmočnejših in najvplivnejših revolucionarjev, ki je po prevratu leta 1917 branil sovjetsko državo pred notranjimi sovražniki in organiziral t. i. rdeči teror, ki je za sabo pustil mnoge žrtve.

Peterss je bil eden od ustanoviteljev in vodij sovjetske skrivne policije – Vseruske izredne komisije, pogovorno znane kot Čeka. Čeka je bila predhodnica NKVD in kasnejšega KGB.

A preden se je zavihtel na vrh sovjetskega političnega sistema, je bil Peterss navaden emigrant v Veliki Britaniji, ki je postal skoraj osebni sovražnik Winstona Churchilla.

Emigracija v Veliko Britanijo

Feliks Dzeržinski, vodja Čeke (desno) z namestnikom Jakovom (Jēkabsom) Peterssom (levo)

Ruska revolucija leta 1905 je na nek način napovedovala oktobrsko leta 1917 in v njej so sodelovali mnogi bodoči boljševiški voditelji. Med njimi je bil tudi Jēkabs Peterss.

Peterssa so aretirali za razpečevanje levičarske propagande in poskus atentata na nekega tovarniškega direktorja. Kljub temu, da je bil na koncu oproščen, se je odločil pobegniti iz Rusije.

Potem ko se je leta 1910 ustalil na britanskih tleh, se je pridružil skupini latvijskih anarhistov in radikalcev, ki so se, namesto nadaljevanja političnega boja, raje ukvarjali z ropanjem zlatarn.
Njihove podtalne aktivnosti so postale tako nezaslišane, da je takratni britanski notranji minister Winston Churchill menil, da je lov za temi »srditimi bitji«, ki so središče Londona »spremenile v virusno celico umorov, anarhije in revolucije«, vprašanje časti.

Obleganje ulice Sidney

Obleganje ulice Sidney

Ko so latvijski anarhisti med nekim ropom ubili tri policiste, so Peterssa in njegove tovariše aretirali kot glavne osumljence. Medtem ko je bil v priporu, pa se je začelo t. i. obleganje ulice Sidney (Siege of Sidney Street), z namenom poloviti preostale Latvijce.

3. januarja 1911 je policija ob pomoči vojske, oborožena z mitraljezi in celo artilerijo obkrožila hišo na ulici Sidney v Vzhodnem Londonu, kamor se je zabarikadirala skupina latvijskih radikalcev.

Churchill med policijsko operacijo na ulici Sidney

Kljub svojemu visokemu položaju je notranji minister Churchill prišel na lokacijo osebno, da bi sam vodil operacijo. V strelskem spopadu sta umrla dva Latvijca.

Po obleganju so se nad Peterssom zgrnili temni oblaki. Potem ko je bilo ugotovljeno, da je bil eden od ubitih Latvijcev Fritz Svaars njegov bratranec, si je prislužil posebno pozornost policije in ministra Churchilla.

Peter slikar

Policija je posumila, da bi prav on lahko bil vodja latvijskih anarhistov, zloglasni Peter slikar (Peter the Painter). Ta skrivnostna oseba je bila znana po svojih terorističnih aktivnostih med revolucijo leta 1905 v Rusiji in je stala za vsemi kriminalnimi dejanji, ki so jih latvijski anarhisti vršili v britanski prestolnici.
Winston Churchill je o njem pisal celo v svojih spominih: »Peter slikar je bil ena od teh divjih zveri, ki so kasneje med prevrati velike vojne [prve svetovne vojne] požrli in razdejali rusko državo in njene ljudi.«

Winston Churchill (1911)

Sovraštvo, ki ga je britanski notranji minister čutil do latvijskih anarhistov, pa ni bilo samo enostransko. Kot izpostavlja irski zgodovinar Martin Mccauley, je tudi Peterss gojil življenjsko zamero do Churchilla.
A preiskava ni zbrala zadosti dokazov, da bi potrdili povezavo med Peterssom in Petrom slikarjem, niti za to, da je kakorkoli povezan z zločini. Kot piše britanski profesor Donald Rayfield, je bil Peterss oproščen zahvaljujoč odvetniku, ki ga je najela latvijska socialdemokratska stranka, in lenobi Scotland Yarda, ki je kljub pričevanjem očividcev smrt policistov obesil nekemu prav tako mrtvemu anarhistu.
Izid sojenja, za katerega si je Churchill želel, da postane opozorilo in primer anarhistom, je bil takšen, da so Peterssa oprostili v vseh točkah obtožnice in spustili na svobodo. Churchill je bil besen kot zmaj.

Kar se tiče Petra slikarja, njegove prave identitete niso nikoli razkrili. Veliko vprašanje je, ali je sploh kdaj zares obstajal.

Romanca s Churchillovo sestrično?

Clare Sheridan

Nekateri raziskovalci verjamejo, da je latvijski revolucionar razjezil Churchilla še zaradi enega drugega razloga. Novinarka Jelena Sjanova domneva, da je imel Peterss razmerje s Churchillovo mlajšo sestrično, kiparko Clare Sheridan, ki ga je prišla celo podpreti na sodišče.

A ta predpostavka ostaja dvomljiva. Znano je namreč, da je bila Clare Frewen (dekliški priimek) od leta 1910 srečno poročena z Wilfredom Sheridanom, ki naj bi bil ljubezen njenega življenja.

Različni poti, različna konca

Peterss nekaj dni po aretaciji v priporu NKVD leta 1937

Oba, tako Churchill kot Peterss sta v letih, ki so sledila, zasedla najvišje funkcije v svojih državah. Latvijski revolucionar je sicer po izpustitvi namesto politike najprej izbral lagodno življenje sredi britanske buržoazije. Leta 1916 se je poročil z May Freeman, hčerko londonskega bankirja, ki mu je rodila hčerko.

Ko je naslednje leto Rusija zdrsnila v kaos revolucije, je Jēkabs Peterss zapustil družino in se vrnil v Rusijo, kjer je začel svojo kariero v tajni službi.

Peterssu je uspelo iz sodišča dvakrat odkorakati na svobodo, tretjič pa mu je sreča obrnila hrbet. Leta 1938 med veliko čistko je bil aretiran in usmrčen zaradi »protirevolucionarnih aktivnosti«.

Preberite še:

Kako je nemški ambasador v Moskvi poskušal preprečiti drugo svetovno vojno

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke