Kako je Jelcin preživel tri poskuse razrešitve s položaja

Reuters
Ob aktualnih idejah o razrešitvi Donalda Trumpa smo se spomnili, da je podobne poskuse razrešitve že doživljala tudi sodobna Rusija. Kako je Jelcinu uspelo ostati na oblasti?

Nancy Pelosi, predsednica ameriškega Predstavniškega doma (House of Representatives), se trenutno zavzema za uvedbo postopka za razrešitev predsednika ZDA Dolanda Trumpa z njegovega položaja. Mi  smo ob tej priložnosti pogledali v zgodovino in povedali vam bomo, kako je kar tri poskuse razrešitve prestal nekdanji ruski predsednik Boris Jelcin.

Prvi in drugi poskus (1993)

Boris Jelcin je bil izvoljen za predsednika Ruske federacije leta 1991, takoj po razpadu Sovjetske zveze. A že marca 1993 je ruska vlada zapadla v politično krizo. Kongres ljudskih poslancev, politični organ, ki je ostal še iz sovjetskih časov, je začel nasprotovati predsedniku in njegovi politiki, saj so poslanci menili, da bodo njegove reforme državo pripeljale do katastrofe. Postopek razrešitve Jelcina je stekel takoj po predsednikovem televizijskem nagovoru državljanom, v katerem je izjavil, da uvaja poseben režim vladanja, vse dokler ne bo izveden referendum o zaupnici njemu in parlamentu (ki bi se moral zgoditi aprila 1993).

Kaj točno je bilo mišljeno s »posebnim režimom«, ni povsem jasno, a po dogodkih, ki so sledili, je to vprašanje postalo nerelevantno. Kongres ljudskih poslancev je na rusko ustavno sodišče naslovil pritožbo, da je bila Jelcinova odločitev protiustavna. Sodišče je dovolilo razrešitev, a kongres zanjo ni mogel zbrati dovolj glasov: le 617 od 1.033 (potrebovali bi jih 689).

Ko je poskus razrešitve propadel, je kongres razpisal referendum o zaupnici Jelcinu. Večina državljanov je na njem potrdila zaupanje v predsednika, kar mu je dalo dovolj podpore, da je izvedel ustavno reformo, s katero je razpustil Kongres ljudskih poslancev.

Septembra 1993 je Vrhovni sovjet Ruske federacije (stalni parlament, ki ga je volil kongres) razglasil Jelcinovo razpustitev Kongresa ljudskih poslancev za protiustavno, jo zavrnil in sam razrešil Jelcina s predsedniškega položaja.

Med Jelcinom in Vrhovnim sovjetom je izbruhnil konflikt, ki je prerasel v pravi vojaški spopad in terjal smrtne žrtve v središču Moskve. A na koncu sta bila tako Vrhovni sovjet kot Kongres ljudskih poslancev razpuščena, decembra 1993 pa so ruski državljani na referendumu glasovali za novo ustavo.

Tretji poskus (1999)

Tretji in najodmevnejši postopek za razrešitev Borisa Jelcina je sprožila Komunistična partija Ruske federacije (KPRF) leta 1998. Komunisti so Jelcina obtožili petih političnih zločinov med njegovim predsedovanjem.

Prva etapa razrešitve je bilo glasovanje v spodnjem domu ruskega parlamenta (Državne dume) s 450 poslanci. Člani dume so glasovali o vsaki od petih točk posebej, vendar na koncu ponovno niso zbrali dovolj glasov (300) za nadaljevanje postopka.

Česa je bil Jelcin sploh obdolžen?

1) Razpad Sovjetske zveze: Jelcin je bil neposredno vključen v proces razpada nekdanje države, ki mu mu je sledil drastičen padec ekonomske, vojaške in politične moči Rusije in drugih sovjetskih republik - 239 glasov od 450.

2) Ustavna kriza 1993: Jelcinova dejanja leta 1993 (ki so privedla do prvega in drugega poskusa razrešitve) so bila protiustavna in so v praksi predstavljala državni udar - 263 glasov od 450.

3) Izbruh vojne v Čečeniji: Po mnenju komunistov je bil Jelcinov ukaz za vojaško posredovanje v Čečeniji decembra 1994 zločin, ki je privedel do številnih žrtev - 283 glasov od 450.

4) Oslabitev obrambe države: KPRF je bila mnenja, da je Jelcin z določenimi ukrepi (zmanjšanje izdatkov za obrambo, zmanjšanje splošnega vojaškega proračuna itd.) ciljal na uničenje državnega vojaškega sistema - 241 glasov od 450.

5) Genocid nad ruskim prebivalstvom: KPRF je obtožila Jelcina, da je odgovoren za zmanjšanje števila ruskega prebivalstva med leti 1992 in 1998 ter za splošno slabo stanje v državi - 238 glasov od 450.

Na koncu torej pri nobeni od točk ni bilo zbranih dovolj glasov za Jelcinovo razrešitev. Toda proti koncu naslednjega leta (1999) je postalo jasno, da namerava Jelcin oditi kar sam. 31. decembra je odstopil s položaja ruskega predsednika in na presenečenje mnogih imenoval Vladimirja Putina za svojega naslednika.

Preberite še:

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke