Katera so še druga (stara) imena za Rusijo?

Ne govorimo o kakšnih mitoloških državah, ampak o drugih imenih, s katerimi so nekoč različni ljudje iz različnih držav poimenovali rusko deželo in njene prebivalce, dokler se dokončno nista utrdila pojma »Rusija« in »Rusi«.

1. Gardariki

Apolinarij Vasnecov, 1900, Ulica v Kitaj-Gorodu (v Moskvi) v začetku 17. stoletja

Ruski muzej

Gardariki je bilo ime, s katerim so Skandinavci v 12. in 13. stoletju označevali severne ruske dežele, predvsem na območju Novgoroda. Dobesedno »Gardariki« pomeni »dežela trdnjav (mest)«. Celo dobro razviti Skandinavci, ki so veliko potovali po svetu, so očitno občudovali številčno in pisano paleto ruskih mest in trgov.

2. Sarmatija

Sarmatski vojščaki

Albert Kretschmer

Sarmatijci so bili iransko ljudstvo, ki je doživljalo vrhunec svoje državnosti v stari Evropi od 5. stoletja p. n. š. do 4. stoletja n. š. Njihova ozemlja so pokrivala območja današnje osrednje in jugovzhodne Ukrajine, južne Rusije, območje Volge in južnega Urala v sodobni Rusiji. Okoli 4. stoletja n. š. so se Sermatijci pridružili Gotom v poseljevanju Zahodnega rimskega imperija, nakar so se asimilirali.

Waldseemüllerjev zemljevid, ki vključuje Sarmatijo

Library of Congress

Za stare Grke in Rimljane je ime Sarmatija pokrivalo bolj ali manj vsa ozemlja, ki so se nahajala vzhodno od njih vse do severne obale Črnega in Kaspijskega morja. V Evropi so ta pojem uporabljali še do 15. stoletja, dokler niso postali prepoznavni prebivalci dežele Rus'.

3. Tartarija

Waldseemüllerjev zemljevid, ki vključuje Tartarijo

Library of Congress

Pojem »Tartarija« izvira iz oznake za Tatare in se je prijel v Evropi po osvajanjih Džingiskana in njegove vojske. Dodatni »r« se je vrinil zaradi zmotnega mešanja z besedo »Tartar« iz grške mitologije, ki je označevala mitološko podzemlje. V 12. in 13. stoletju so tako Evropejci govorili o Tartarih, s tem pojmom pa so označevali Tatare, Mongole in bolj ali manj vsa ljudstva, ki so živela v vzhodnem delu znanega sveta med Kaspijskim morjem in Tihim oceanom.

Z besedo Tartarija se je pogosto označevalo Rusijo v 15. in 16. stoletju. Primer je Waldseemüllerjev zemljevid, ki sicer med prvimi natančno navaja zemljepisne dolžine in širine ter kot prvi tiskan zemljevid na svetu navaja zemljepisno ime »Amerika« - tam so deli ruskega ozemlja označeni (tudi) z besedo Tartarija. Beseda Tartarija se je uporabljala še vse do 19. stoletja, dokler se niso pojavile suverene države in njihova imena na pravih, znanstveno sestavljenih zemljevidih.

4. Velika moskovska kneževina

Dmitrij Donski (1350 – 1389)

Sergej Kirillov

Če smo natančni, Velika moskovska kneževina in Rusija nista eno in isto. Pred in med tatarsko-mongolsko zasedbo ruskih ozemelj od 13. do 15. stoletja so obstajali lokalni knezi, ki so vladali posameznim ruskim deželam in se pogosto spopadali med seboj. Sčasoma je moskovska kneževina postala najmočnejša in najbolj politično sofisticirana med vsemi. Pod vodstvom hrabrih in pretkanih knezov je prevela vodilno vlogo v ruski zmagi nad Tatari. Knez Dmitrij Donski, ki je dobil kulikovsko bitko leta 1380, se je kot prvi moskovski vladar oklical za velikega kneza.

Moskovski veliki knez Ivan III. Veliki je uvedel atribute caristične oblasti in se kot prvi oklical za carja. Prav med njegovo vladavino v Moskvi konec 15. in v začetku 16. stoletja je bila oblikovana enotna ruska država. Znotraj nje so bile meje izničene in sprejet je bil zakonik, ki je veljal za celotno Rusijo. Velika moskovska kneževina torej ni enako kot Rusija, je pa prav ona združila ruske dežele in omogočila oblikovanje enotne ruske države.

Vnuk Ivana Velikega – Ivan IV. Grozni je postal prvi car carske Rusije. Leta 1721 se je država uradno preoblikovala v Ruski imperij.

Morda ste se tudi vprašali: Zakaj se Rusija sploh imenuje »Rusija«? (vabljeni k branju - klik)

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.