Nikita Hruščov: zasmehovan in hkrati priljubljen voditelj

TASS
Hruščov je bil izjemno karizmatičen voditelj. Ljudje so se iz njega delali norca, a zaradi njegovega šarma so ga hkrati imeli radi.

Za Nikito Hruščova, generalnega sekretarja Centralnega komiteja sovjetske komunistične partije med leti 1953 in 1964 lahko rečemo, da je bil poosebljeni simbol. Z njim je povezano celotno obdobje hladne vojne, znano kot odjuga (rus. ottepelj), v katerem se je dogajalo marsikaj: demistifikacija Stalinovega kulta osebnosti, Gagarinov polet v vesolje, gradnja hruščovk (znamenitih montažnih stanovanjskih blokov), razcvet sovjetske književnosti in filma, na drugi strani pa tudi disidentstvo in kubanska kriza. Hruščov je bil človek protislovij, prav tako kot obdobje, v katerem je vodil državo.

Za političnega funkcionarja je imel precej povprečen življenjepis. Rodil se je v neki vasi blizu Kurska. V tridesetih letih 20. stoletja med Stalinovimi represijami je bil prvi sekretar CK komunistične partije Ukrajine. Liberalizma ni poznal in do sovražnikov naroda ni kazal pretiranega usmiljenja. Za časa Stalinovega življenja mu je zvesto sledil – obstaja celo zgodba, da naj bi Stalin na kremeljskih zabavah od Hruščova zahteval, da pleše hopak (ukrajinski narodni ples) v izvezeni ukrajinski srajci.

Po smrti dolgoletnega voditelja je Hruščov začel vajeti države hitro jemati v lastne roke. Začelo se je z rehabilitacijo političnih zapornikov, kolhoznikom, ki v času Stalinovega vodstva niso imeli neomejene svobode gibanja, pa so začeli izdajati potne liste.

Hruščov je razmišljal o prihodnosti bolj kot o takratni sedanjosti. Prav on je skoval izrek: »Dosegli in presegli bomo Ameriko!« in obljubil ljudem, da bodo živeli v komunizmu že leta 1980. Ko je to leto nastopilo, so se ljudje šalili, da so namesto komunizma dobili olimpijske igre. Hruščov je bil markantna osebnost in karizmatičen voditelj. V času Brežnjeva je bil deležen marsikaterih kritik, vendar je država v tistih časih potrebovala prav takšnega človeka, kakršen je bil on, da jo popelje iz »zimskega spanca«. Bil je poln idej. V eni sapi je pozival k oranju ledine in hkrati obsojal abstraktne umetnike na znani razstavi v moskovskem Manežu. Eno od slik je celo pokomentiral z besedami: »Še osel bolje opleta z repom!« Znana je tudi njegova odredba, da se po vsej državi začne saditi koruza, kar je privedlo do naravnost komičnih situacij – na primer, ko so poskušali koruzo vzgajati celo v Kareliji na severu, kjer ta nikakor ni imela pogojev za rast. Ob vsem tem je mimogrede grozil z vojno Britancem in Francozom.

Hruščov drži plišastega medvedka na obisku v Nemški demokratični republiki

Skratka, od Hruščova ste lahko pričakovali vse mogoče. Po eni strani je osvobajal zapornike, na drugi s tanki dušil vstajo na Madžarskem. Po eni strani se je v njegovem času objavljalo Solženicina, po drugi so se zgodila streljanja na mirnih demonstracijah v Novočerkassku.

Izražal se je specifično in neposredno, ameriškim diplomatom je nekoč brez kančka zadržanosti rekel: »Pokopali vas bomo! Obstaja samo ena točka, okoli katere bi se dalo z vami razpravljati, in to je ozemeljsko vprašanje: kdo bo koga pokopal.« Nixonu je nekoč zabrusil: »Pokazali vam bomo Kuzkino mamo!« [Kuznina mama je ruski idiom, s katerim se izraža grožnjo, op. prev.]. Američani dolgo niso razumeli, kaj ta »Kuzkina mama« sploh pomeni in s čim jim sovjetski voditelj grozi? Na zasedanju generalne skupščine OZN leta 1960 je s pestjo besno tolkel po mizi, da bi prišel do besede, potem ko ga je razjezila intervencija filipinskega delegata glede madžarske krize. Hruščov je bil izjemno živahna osebnost, emocionalen in strasten človek. Kitajskega voditelja Maa Cetunga je nekoč imenoval »stari čevelj«, ameriškemu predstavniku v OZN pa je rekel: »Kaj se sploh siliš, če ne razumeš, za kaj gre!«

Newyorškemu županu Robertu Wagnerju je med nekim pogovorom rekel: »Skoraj sem vas pomotoma poklical Robert Petrovič. Ko sem kot mladenič delal v tovarni, je bil naš delovodja inženir Robert Petrovič Vagner.« To je izjavil na zelo prisrčen, topel in ljudski način, ki je bil zanj tako značilen.
Za razliko od Stalina ni bil mogočnega stasa. Bil je navaden, preprost, debelušen in plešast s štrlečimi ušesi in potlačenim nosom – kot kak navaden kmečki delavec. A ob vsem tem je med govorjenjem na veliko gestikuliral in krilil z rokami. Na srečanjih je tako močno mahal s kozarcem v roki, da se je konjak polival na vse strani.

Lahko bi rekli, da je Hruščov ohranil otroka v sebi. Med sprehodi v parku po kosilu je na prsih držal majhen radijski sprejemnik, ki so mu ga podarili v ZDA. Pravijo, da so posebej zanj oddajali njemu ljube vaške pesmi. Radio ga je nadvse razveseljeval. Rad je imel tudi razne vojaške makete od letal do bomb. Ljudje so se mu posmehovali, a so ga imeli zaradi njegovega šarma tudi zelo radi.

Po odstavitvi leta 1964 je preostanek življenja preživel na dači. Po smrti leta 1971 je bil pokopan v Novodeviškem samostanu (Novodevičij monastir) v Moskvi. Na njegovem grobu stoji spomenik znanega kiparja Ernsta Neizvestnega, ki je, mimogrede, Hruščova ves čas kritiziral. Kljub temu si je v oporoki ob koncu življenja sovjetski voditelj zaželel, da nagrobnik zanj izdela prav Neizvestni. Ta nagrobnik je sestavljen iz upodobitve glave Hruščova, obdane s črnim in belim kamnitim okvirjem – tega človeka je bilo namreč nemogoče prikazati samo v eni barvi.

Veš iz življenja tega sovjetskega voditelja: 

Razbijamo mite: Ne, Hruščov nikoli ni tolkel s čevlji po mizi v Združenih narodih

Kako je Hruščov zaradi diplomatske napake obiskal ZDA

Kako je Hruščov Krim podaril Ukrajini

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke