Če ne bi bilo Mongolov, ne bi bilo Rusije

Prizor iz filma "Mongol"

Prizor iz filma "Mongol"

Sergej Bodrov starejši/Filmska družba STV, 2007
Mongoli in Tatari niso napadli enotne ruske države, saj so se ruska ozemlja prvič povezala šele v odgovor na njihovo zasedbo in boj zoper njo. Poleg tega so Rusi kanom plačevali dajatve še vse do Petra Velikega!

Vladimirskega kneza Jaroslava II. je zastrupila žena Güyük kana. V starosti 67 let so černigovskega kneza Mihaila usmrtili v prestolnici Zlate horde (mongolskega kanata), ker ni želel častiti mongolskih idolov. Tverskemu knezu Mihailu so v isti prestolnici iztrgali srce, pripoveduje letopis. Rusko prebivalstvo je bilo prisiljeno plačevati precejšnje dajatve, medtem ko so ruski knezi smeli vladati nad svojimi kneževinami zgolj z dovoljenjem kana Zlate horde. Tako je bilo pod mongolsko vladavino, ki ji v Rusiji pravimo tudi tatarsko-mongolski igo (jarem).

Kar težko je verjeti, da so takšni dogodki pripomogli k oblikovanju ruske države. A prav res je ruske kneze združilo prav nasprotovanje tem dejanjem. Žal se združitev kneževin ni zgodila v prijateljskem duhu, ampak pod železno roko najmočnejše med njimi. Moskva se lahko za svojo veličino zahvali kanom, je pisal že veliki ruski zgodovinar Nikolaj Karamzin (1766-1826).

V času mongolske invazije dežele Rus' (Stare Rusije) so bili Mongoli napredni tako v vojaškem pogledu kot v sistemih vladanja. Rusi so lahko zrušili mongolsko vladavino samo enotni. Ampak kako se je vse skupaj sploh začelo?

1. Kaj je spodbudilo mongolsko invazijo?

Džingiskan

Na začetku je Džingiskan (1155-1227), ustanovitelj Mongolskega imperija, poslal svojega sina Džočija (1182-1227), da zavzame območja današnje Sibirije, osrednje Rusije in vzhodne Evrope. Velike armade mongolskih bojevnikov (vsekakor več kot 100.000 mož, kar je bilo v 13. stoletju ogromno) so zlahka premagale šibke in bistveno manj številčne sile ruskih knezov, ki so se pred invazijo vojskovali med seboj.

Leta 1237 so Mongoli pod vodstvom Batu kana napadli Rus'. Zavzeli, opustošili in požgali so Rjazan, Kolomno, Moskvo, Vladimir, Tver, vsa glavna ruska mesta. Invazija se je nadaljevala do leta 1242 in je močno prizadela ruske dežele. Da so si povsem opomogle od škode, ki jo je povzročila mongolska vojska, so potrebovale skoraj 100 let. Do tal so bila požgana tudi južna mesta in dežele – Kijev, Černigov, Halič. Po invaziji so glavno vlogo dobila mesta severnovzhodnih dežel, zlasti Tver, Moskva, Vladimir in Suzdal.

Ampak Mongoli niso hoteli v celoti osvojiti teh ozemelj, temveč so računali predvsem na stabilne dajatve. In znali so doseči svoje. 

2. Kako je delovala mongolska vladavina?

Knez Aleksander Nevski prosi Batu kana za milost do Rusije, slika s konca 19. stoletja, najdena v zbirki Ruske državne knjižnice v Moskvi

Leta 1243 je Jaroslav II. Vladimirski (1191-1246) kot prvi ruski knez dobil mongolsko dovoljenje za vladanje – peljali so ga k Batu kanu, zaprisegel mu je zvestobo in imenovali so ga za »največjega kneza vseh Rusov«.

Slovesnost ob zaprisegi zvestobe Mongolom je bila zelo podobno francoski slovesnosti poklona, pri kateri je podrejeni pokleknil na eno koleno pred nogami sedečega suverena. Toda v prestolnici Horde, mestu Saraj, so se ruski knezi včasih morali pod prisilo po kolenih plaziti do kanovega prestola, tudi nasploh so jih obravnavali kot manjvredne. Mimogrede, to je bil isti Jaroslav II., ki je pozneje dobil prvi jarlik in bil na koncu zastrupljen.

Jarlik kana Timur-Kutluga

Jarlik (v starem mongolskem jeziku »razglas«) je bil mongolski naziv za tedanje diplomatske poverilnice oziroma listine o varstvu, ki so se izročale ruskim knezom in duhovnikom. V mongolski politiki je pomembno vlogo igrala zaščita ruskih pravoslavnih cerkva, ki jih nikoli niso plenili, prav tako so skrbeli za varnost duhovščine. V zameno za zaščito je morala cerkev župljanom pridigati zvestobo Mongolom oziroma Tatarom.

Dajatve so sprva nadzirali in zbirali mongolski davkarji, imenovani baskaki, ki so bivali v ruskih mestih s spremstvom in lastno stražo. Za zbiranje dajatev so Mongoli v podrejenih deželah izpeljali popis prebivalstva. Dajatve so potem šle za Mongolski imperij, po letu 1266, ko se je tatarsko-mongolska država Zlata horda ločila od Mongolov, pa so šle dajatve v Saraj, prestolnico Zlate horde. Pozneje je po večkratnih lokalnih uporih in na prošnje ruskih knezov zbiranje dajatev prešlo na same kneze.

Baskaki (mongolski pobiralci davkov)

Razen omenjenega so Ruse pustili pri miru, da živijo svoje življenje.

3. Kako so Rusi IZKORISTILI Mongole za svojo korist?

Mongoli nikoli niso imeli stalne vojaške prisotnosti, so pa lahko vpoklicali vojsko v primeru ruskega upora proti njihovi nadvladi. Ob tem so zviti in politično spretni mongolski kani znali manipulirati z Rusi, ščuvali so enega proti drugemu in spodbujali medsebojne vojne, kar je omogočalo boljši nadzor nad šibkimi, razdeljenimi državami. Kmalu so se te taktike naučili tudi knezi in jo začeli uporabljati proti Mongolom.

Eno stoletje so potekale neštete vojaške kampanje med Mongoli in Rusi. Leta 1328 se je proti Mongolom uprl Tver, ubit je bil bratranec Uzbeka kana. Horda je Tver požgala in uničila, Mongolom pa sta pri tem pomagala kneza iz Moskve in Suzdala. Kaj? Kako vendar?

Tverska vstaja 1328

V luči vojne med kneževinami so se moskovski knezi zavedali, da mora nekdo prevzeti vodstvo v boju proti Mongolom, a zavoljo tega druge podrediti sebi. Po zatonu Tvera je Ivan I. »Kalita« iz Moskve postal prvi knez, ki je pobiral dajatve od ruskih dežel namesto baskakov (to možnost si je priboril v zameno za pomoč Mongolom pri morjenju njegovih rojakov) in hkrati tudi svojih sovražnikov. S tem mu je uspelo zagotoviti znameniti »štiridesetletni mir«, ko Mongoli niso napadli moskovskih dežel (so pa zato pustošili po drugih kneževinah). V vmesnem času je Moskva izkoriščala poraze drugih knezov za svoje koristi.

Od Mongolov so se Rusi hitro naučili tudi uporabe pisnih pogodb, podpisovanja aktov, uvajanja zakonov; Rusi so uporabljali sistem jamov – cestnih postaj, ki jih je prvi uvedel Džingiskan z več nameni: zatočišče za popotnike, mesto za rezervne konje za vojaške sle itd. Mongoli so ta sistem uvedli tudi v ruskih deželah za svoje potrebe, a so ga Rusi na koncu izkoristili za svoje potrebe – medsebojno povezovanje svojih dežel.

4. Kako se je mongolska vladavina končala?

Dmtirij Donski

Moskovski knezi so se od okrutnih Mongolov naučili, da se sovražnik ubije ali onesposobi na način, da se ne more maščevati. Medtem ko so se moskovski knezi krepili, je Zlata horda zapadla v politično krizo. Leta 1378 je Dmitrij Moskovski, bolj znan kot Dmitrij Donski (1350-1389), prvič pod dolgem času potolkel eno od armad Horde.

Dmitrij Donski, ki je najprej nehal plačevati dajatve Hordi, je leta 1380 porazil vojsko tatarskega kana Mamaja v bitki na Kulikovskem polju, kar je dalo zanos ruskim deželam. Vendar je leta 1382 Moskvo požgal Tohtamiš, kan iz drugega dela razpadle horde.

Naslednjih približno sto let so ruske dežele občasno plačevale dajatve različnim kanom Horde. Toda leta 1472 je Ivan Veliki iz Moskve (1440-1505) znova zavrnil plačilo dajatev Mongolom oziroma Tatarom. Tedaj je bila Velika kneževina Moskva zares velika. Ivan in njegov oče Vasilij II. sta zbrala skupaj dežele in kneze ter jih podredila Moskvi.

Soočenje na reki Ugri, miniatura v ruskem letopisu iz 16. stoletja.

Kan Zlate horde Ahmed bin Küchük se je poskušal vojskovati proti Ivanu, a se je po znamenitem soočenju na reki Ugri leta 1480 odpravil nazaj domov. Ta bitka je simbolizirala konec mongolske vladavine in nadzora – a ne še tudi dajatvam. Rusija je namreč še naprej pošiljala denar in vredno blago v različne dele Horde zavoljo miru z militantnimi Tatari. Temu se je po rusko reklo »pominki« (izpeljanka iz besede »pomniti«).

Rusija je plačevala pominke različnim dinastijam bivše Horde vse do leta 1685. Uradno je dajatve ukinil šele Peter Veliki leta 1700 skladno s konstantinopelskim sporazumom med Ruskim carstvom in Otomanskim imperijem. Krimski kan, tedaj eden izmed zadnjih kanov in vazal Otomanskega imperija, je bil tudi zadnji, ki mu je Rusija plačala. V sporazumu je pisalo:

“… ker je Moskovska država avtonomna in svobodna, dajatev, ki se jih je do sedaj dajalo krimskim kanom vsako leto, od sedaj naprej ne plačuje več Njegovo sveto veličanstvo moskovski Car niti njegovi potomci …” 

Simbolično je dejstvo, da je Peter, zadnji veliki moskovski car in bodoči prvi ruski imperator, podpisal ta sporazum leta 1700, prvega leta, ki se je v Rusiji začelo s 1. januarjem, kot so se leta začenjala v Evropi, in ne več s 1. septembrom, kot so se leta v Rusiji začenjala poprej.

Preberite še: Kako so se Rusi namučili v krvavem boju s strašnimi Čukči

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke