Uporabni tudi v gospodinjstvu: Na kakšne načine so v ZSSR uporabljali kondome? (FOTO)

Vprašajte kogarkoli, ki je živel v sovjetskih časih, kaj je bil t. i. Izdelek št. 2, in takoj vam bo povedal, da so tako svoj čas pravili kondomom. Stvar je bila v temu, da so jih najprej proizvajali samo v eni tovarni, imenovani Bakovski (blizu Moskve). Tovarna je izdelovala le dva različna izdelka, in sicer plinske maske (Izdelek št. 1) in kondome (Izdelek št. 2). Številki so dodelili glede na debelino gume – večja, kot je bila, nižja je bila številka.

Guma z lojevcem

Bakovska tovarna gumijastih izdelkov je začela obratovati konec tridesetih let prejšnjega stoletja. Kot pišejo nekateri zgodovinarji, je proizvodnjo kondomov podpiral Lavrentij Berija, visok partijski funkcionar iz ožjega Stalinovega kroga.

Ta je svoj uradni položaj pogosto izrabljal za to, da je prišel do deklet, nemalokrat proti njihovi volji.

Med vojno je tovarna začela seveda proizvajati vojaško opremo, medtem ko je proizvodnja kondomov ponovno stekla sredi petdesetih. Na leto je Bakovska tovarna proizvedla okoli 200 milijonov kosov Izdelka št. 2. Kasneje so proizvodnjo kondomov odprli še v Kijevu in Armavirju.

Od današnjih so se takratni kondomi precej razlikovali. Izdelovali so jih iz gume brez dodajanja kakršnegakoli lubrikanta. Namesto tega so jih premazali z lojevcem, da se ne bi lepili.

Tudi vonj teh kontracepcijskih pripomočkov ni bil kdove kako romantičen, njihova debelina pa je bila skoraj dvakrat večja od današnjega standarda (0,09 mm v primerjavi z današnjega 0,05 mm).

V času Hruščova so začeli proizvajati kondome v treh velikostih, kar je povzročilo nemalo nerodnih situacij v lekarnah, kjer so morale stranke povedati potrebno velikost.

Posamezni kondom v lekarni je stal 10 kopejk. Za primerjavo – liter mleka je stal 28 kopejk, štruca kruha pa 24 kopejk.

Tudi kakovost takratnih kondomov ni bila primerljiva z današnjo. Mnogi so se trgali in bili preprosto neudobni zaradi debeline. Šele v osemdesetih letih so v Bakovski tovarni začeli proizvajati kondome iz lateksa in jih elektronsko preverjati.

Nekateri sovjetski državljani so že pred tem kupovali kakovostnejše kondome na črnem trgu. »Pri preprodajalcih je bilo možno kupiti tuje kondome, take z brazdami ali brčicami. Ti so stali 3-5 rubljev in se jih je dalo oprati za večkratno uporabo,« pravijo ljudje, ki so takrat preživljali mladost.

Za vse življenjske situacije

Uporabo kondomov se je oglaševalo predvsem zavoljo zaščite pred spolnimi boleznimi. A kot se je izkazalo v praksi, se uporabnost teh izdelkov še zdaleč ni končala pri tem.

Veliko povpraševanje po kondomih je prihajalo s strani turistov, geologov in ribičev. V kondomih so shranjevali vzorce prsti, cigarete, vžigalice, sol – na pohodih je bil to nezamenljiv in vodotesen način shranjevanja. Pravijo, da naj bi kondomi iz Bakovske tovarne zmogli zdržati do 1,5 litra vode. To je bilo še posebej všeč otrokom, ki so se zabavali tako, da so jih polnili z vodo in metali z balkonov.

»Kondome smo uporabljali množično: v prvi vrsti za shranjevanje, ko je vladalo pomanjkanje pokrovčkov za kozarce, ali pa kot gumijaste škorenjce za mojega prvega buldoga, ko so pozimi posipavali ceste s soljo,« je na spletu svoje izkušnje delila neka Rusinja. »Potrebovala sem jih v takšnih količinah, da mi je bilo nerodno iti v lekarno (potrebovala sem 8 kosov na dan), mož pa jih tudi ni hotel kupovati, saj sem potrebovala najmanjšo velikost. Zato je v lekarno hodila moja najboljša prijateljica, ki je že pri vratih zaklicala proti pultu: »Ali imate kondome male velikosti? Rabim 300 kosov!«

Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 se je trg zapolnil s cenenimi indijskimi in kitajskimi kondomi s pisano embalažo in po nizki ceni. Bakovska tovarna se je poskušala prebiti iz krize, tako da je začela ponujati nenavadne variante – na primer kondome igrače, pobarvane v stilu gželj. Na neki točki je podjetje prešlo na proizvodnjo balonov, vendar tudi to ni pomagalo. Leta 2019 je Bakovska tovarna šla v stečaj in marca 2020 dokončno zaprla svoja vrata.