Trije največji neuspehi sovjetskih obveščevalnih služb

Russia Beyond
Eden od glavnih razlogov za neuspehe sovjetskih obveščevalcev v tujini je bilo novačenje lokalnih komunistov, ki so praktično zmeraj bili pod drobnogledom policije.

Danski polom

Najhujši neuspeh sovjetske obveščevalne službe ni povezan z Gestapom ali Cio, pač pa s skromno dansko policijo. V zgodovino se je zapisal kot »sestanek agentov«.

Prometna ulica v Kopenhagnu, 1931

Neuspeh so povzročili sovjetski obveščevalci, ki so zanemarili ukaz iz Moskve, da naj pod nobenim pogojem ne novačijo danskih komunistov. Ti so sicer bili zvesti Sovjetski zvezi, a so kljub temu predstavljali veliko nevarnost, saj jih je policija imela vseskozi na očeh.

Danski policisti v Kopenhagnu so preko sledenja komunistom prišli do Aleksandra Ulanovskega, šefa sovjetske tajne obveščevalne mreže na Danskem. Policija je 20. februarja 1935 izvedla racijo v stanovanju, kjer je Ulanovski sestankoval s kolegi.

Aleksander Ulanovski

Ujet je bil Ulanovski, trije agenti sovjetske obveščevalne službe ter deset tujih agentov (dva Američana in osem Dancev). Sovjetska obveščevalca sta se v Kopenhagnu znašla po naključju, ker sta se vračala iz Nemčije in se odločila, da obiščeta starega prijatelja.

Po »sestanku agentov« je bila praktično razbita celotna sovjetska obveščevalna mreža na Danskem. Ta skandinavska država se sama po sebi sicer ni zanimala za Sovjetsko zvezo, vendar so preko nje v Moskvo prihajali tajni podatki iz Hitlerjeve Nemčije, zato je bilo po napaki Ulanovskega treba najti nov kanal za njihov prenos.

Konec Ramzaja

Junak Sovjetske zveze, obveščevalec Richard Sorge

Ramzaj je bil eden od najbolj cenjenih sovjetskih obveščevalcev. Nemški novinar Richard Sorge, v Moskvi znan pod psevdonimom Ramzaj, je od leta 1933 živel in delal na Japonskem. Bil je glavni vir tajnih podatkov o tej zaprti vzhodni državi.

Prav Sorge je jeseni 1941 sovjetskemu vodstvu priskrbel izjemno dragocen podatek, da Japonska ne namerava kmalu napasti ZSSR, saj da bo svojo agresijo usmerila na ZDA. Po zaslugi te informacije so bile iz Sibirije in z ruskega Daljnega vzhoda premeščene pomembne divizije, ki so v okviru operacije Tajfun odigrale pomembno vlogo v obrambi ruske prestolnice pred nemškim zavzetjem.

A že oktobra istega leta je Ramzaj doživel neuspeh. Obstaja množica razlag, zakaj je do tega prišlo. Po eni naj bi Japonci uspeli prestreči njegov radiogram in ga dešifrirati, po drugi naj bi ga izdal eden od agentov, po tretji pa, da so policaji sledili japonskim komunistom, ki so bili v stiku s Sorgeom in ki naj bi jih pripeljali do njegovih vrat.

Dokumenti Richarda Sorgea, govorca na nemški ambasadi na Japonskem

Richard Sorge in njegovih 24 agentov je bilo ujetih 18. oktobra 1941 (januarja so jih ujeli še sedem). Preiskava je trajala več let. Sorge je bil na koncu 7. oktobra 1944, na 27. obletnico oktobrske revolucije, obešen na dvorišču tokijskega zapora Sugamo. Z uničenjem Ramzajeve skupine je sovjetska obveščevalna služba za dolgo časa izgubila zanesljivi vir informacij o Japonski.

Atentat na Von Papna

Leta 1939 je bil za nemškega veleposlanika v Ankari imenovan izkušeni politik in diplomat ter nekdanji kancler Weimarske republike Franz von Papen. Njegova naloga je bila povleči Turčijo na stran sil osi.

Franz von Papen z družino

Von Papen pa je hkrati igral tudi lastno igro. Imel je številne diplomatske vezi in je naskrivaj tipal teren za možnost sklepanja separatnega miru Nemčije z zahodnimi zavezniki, ne glede na interese ZSSR. Von Papen bi lahko v novi vladi (brez Hitlerja) tudi sam računal na visok položaj.

Nemški veleposlanik je za Sovjete postal preveč nevaren, zato so v ZSSR sprejeli odločitev, da ga likvidirajo. V Moskvi so upali, da bo atentat na Von Papna pokvaril odnose med Ankaro in Berlinom ter ju morda celo spravil na rob spopada.

Ömer Tokat, ki ga je najela sovjetska obveščevalna služba, se je 24. februarja 1942 v neki ulici v turški prestolnici približal von Papnu, pri sebi pa je imel bombo, ki pa je eksplodirala predčasno. Tokat je umrl, udarni val pa je odnesel veleposlanika in njegovo ženo, a sta oba ostala živa in nepoškodovana.

Georgij Mordvinov

Turške posebne službe so hitro identificirale krog ljudi, ki so bili vpleteni v atentat in izvedele, da so ključno vlogo odigrali sovjetski obveščevalci. Turška vojska je po incidentu več dni oblegala sovjetsko veleposlaništvo in zahtevala izročitev dveh uslužbencev sovjetskega trgovinskega predstavništva (agentov NKVD) – Leonida Kornilova in Georgija Mordvinova (Pavlova).

Kornilov in Mordvinov sta bila obsojena na 20 let zapora. Ko je vojna sreča obrnila hrbet Tretjemu rajhu, jima je bila kazen zmanjšala, Turčija pa se je začela pospešeno zbliževati z zahodnimi zavezniki. Avgusta 1944 sta bila oba obveščevalca osvobojena in poslana v Moskvo.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke