Tole je verjetno najbolj znan naglavni okras ruskih carjev, narejen iz zlata, smaragdov, rubinov, biserov in soboljevine.
Večina učenjakov meni, da so krono izdelali draguljarji Zlate horde konec 13. stoletja, moskovski knez Ivan Kalita pa jo je dobil v dar od kana Uzbeka.
Ime je dobila po legendi s konca 15. stoletja, po kateri naj bi bizantinski cesar to krono podaril kijevskemu knezu Vladimirju Monomahu. Krono so za kronanje ruskih carjev uporabljali vse do konca 17. stoletja.
Tale ikona z zlatim okvirjem vsebuje dragocen križ, izdelan iz Pravega križa Gospodovega v 11. stoletju, in panagijo s tremi kamni z Jezusovega nagrobnega kamna.
Relikvije so v Moskvo prinesli v začetku 17. stoletja v času Borisa Godunova.
Križ so od leta 1547 uporabljali pri slovesnosti ustoličenja ruskih carjev.
Razkošni prestol iz zlatih plošč, v katere so vdelani rubini, turkizi in turmalini, je pripadal carju Borisu Godunovu, vladarju, ki ga je Modest Musorgski ovekovečil v svoji znameniti operi.
Prestol je darilo iranskega šaha Abasa I. Izdelali so ga iranski mojstri.
Uporabljali so ga skoraj dve stoletji.
To je eno od mnogih žezel v zbirki Orožarne.
Uporabili so ga leta 1613 pri ustoličenju carja Mihaila Fjodoroviča.
Dragocenost v slogu pozne renesanse so izdelali mojstri iz zahodne Evrope.
K žezlu spada tudi vladarsko jabolko, ki je bilo prav tako narejeno v zahodni Evropi v 17. stoletju.
Zgornji del je okrašen z reliefnimi prizori iz življenja biblijskega kralja Davida.
Vladarsko jabolko krasijo veliki dragi kamni: diamanti, smaragdi, rubini in safirji.
Zlata veriga ima 88 členov.
Pripadala je prvemu predstavniku dinastije Romanovih, carju Mihailu Fjodoroviču.
Vsak člen ima odtisnjen napis, vsi skupaj pa tvorijo besedilo, v katerem je med drugim tudi molitev Presveti Trojici in celoten seznam ozemelj, ki so takrat pripadala Rusiji.
Diamantni križ je bil izdelan leta 1662 v kremeljskih mojstrskih ateljejih.
Bil je del carjevih obrednih oblačil.
Znotraj križa se nahaja manjši križ, ki ga je mogoče sneti.
Po smrti carja Fjodorja Aleksejeviča leta 1682, ki je umrl brez otrok, sta si prestol po bojarskih spletkah začasno razdelila njegova mlajša brata Ivan in Peter.
Pri slovesnosti ustoličenja je 15-letnemu Ivanu pripadla Monomahova krona, za 10-letnega Petra pa so izdelali nič manj dragoceno kopijo.
Kremeljski mojstri so za Ivana in Petra izdelali tudi tale nenavaden dvojni prestol iz srebra.
Razkošni, bogato okrašen prestol, ki spominja na baročni paviljon, vsebuje tudi skrivni tretji sedež z okencem.
Skriva se za sedežem, ki je bil predviden za 10-letnega Petra. Skrivno mesto je bilo namenjeno svetovalcu.
Ta svečana krona je pripadala carju Ivanu Aleksejeviču, bratu Petra Velikega.
Ivan Aleksejevič je vladal med letoma 1682 in 1696.
Krona je bila izdelana v kremeljskih delavnicah iz dragocenosti in diamantov prejšnjih vladarjev. Edinstveni album "Državne insignije moskovskega carstva", posvečen zakladnom Orožarne, je izšel v okviru Muzeja moskovskega Kremlja v angleščini.
Priporočamo še: Izgubljeni zakladi ali kako so boljševiki prodali neprecenljiva umetniška dela
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
