Zakaj je Ivan IV. dobil vzdevek »Grozni«?

Klavdij Vasiljevič Lebedjev (1852-1916), Ivan Grozni

Klavdij Vasiljevič Lebedjev (1852-1916), Ivan Grozni

Legion Media
Razlaga za vzdevek prvega ruskega carja Ivana Groznega ni tako preprosta, kot se zdi na prvo žogo!

Za časa življenja prvega ruskega carja Ivana IV. Vasiljeviča je imela ruska beseda грозный (»grozni«) malenkost drugačen pomen kot danes. Oseba s takim pridevnikom je bila ne samo zastrašujoča, saj je beseda pomenila tudi »močan«, »osupljiv«. Zatorej poglejmo, zaradi česa vsega si je prvotno pridobil vzdevek »Grozni«.

1. Visok, športen in zelo močan

Ivan Grozni slikarja Vasnecova

Med redkimi primeri opisov Ivanove zunanjosti je opis Daniela Prinza von Buchaua (1546–1608), odposlanca Svetega rimskega cesarstva v Moskovskem carstvu. »Je velik, močne postave in poln energije. Njegove oči so velike, oprezne in neomajne. Ima rdečkasto-črno, dolgo in debelo brado,« je pisal Prinz o Ivanu v času, ko je bil car star 46 let. Izpostavil je tudi težko palico, ki jo je vedno nosil s seboj, in subtilno namignil, da odraža carjevo »impozantno možatost«.

Leta 1963 so odprli Ivanov grob in sovjetski zgodovinarji so preučevali njegove ostanke. Okostje vsekakor priča, da je bil močan mož. Analiza je pokazala, da je bil visok 178 cm in tehta 85-90 kg. To so dokaj impozantni proporci še za današnjega človeka, kaj šele za nekoga v 16. stoletju. Nič čudnega, da se ga je ob osebnem srečanju marsikdo bal.

Okostje Ivana Groznega iz groba

2. Globoko se je posvetil znanosti in prestrašil sodobnike

V mlajših letih se Ivan ni dosti predajal učenju, temveč se je rad zabaval, zlasti s poganskimi potujočimi pevci skomorohi, ki so naleteli na neodobravanje tedanje duhovščine. Vpleten je bil v razne nespodobnosti, promiskuiteto in hudo popivanje, zavračal je vse prošnje, naj se obnaša bolj spodobno, kot se pritiče krščanskemu vladarju.

Ivan Grk

Po drugi strani sta Ivana mentorirala Maksim Grk (1475-1566), eden od vodilnih intelektualcev tistega časa, ki so ga v Rusijo povabili iz Evrope, in pozneje duhovnik Silvester (?-1566) iz moskovske Katedrale Oznanjenja, ki je naposled proti koncu 40. let 16. stoletja Ivana prepričal, da opusti prostaški način življenja.

Ko je bolj dozorel, je osvojil več jezikov in ved. Na njegovem dvoru so tuji zdravniki, astronomi in znanstveniki dobili podporo in tudi primerno plačilo. Ivan je začel zbirati redke knjige in rokopise, ki naj bi tvorile njegovo izgubljeno knjižnico. Še vedno ostaja vprašanje, ali je takšna knjižnica res obstajala, toda ni dvoma, da se je Ivan sčasoma uveljavil kot intelektualec, pa tudi kot nekakšen čarovnik. Vzbujal je strah in spoštovanje pri pomočnikih in sovražnikih. Poleg tega je pisal pesmi in skladbe.

3. Imel je slabe živce, kar je izhajalo še iz otroštva

Karl Bogdanovič Venig, Ivan Grozni in njegova mamica

Številni viri pričajo, da je bil Ivan zelo krut. Pri 15 letih je dal usmrtiti enega od svojih mladostnih prijateljev, kneza Mihaila Trubeckoja, zaradi nepomembnega prepira, drugemu, Afanasiju Buturlinu, pa je dal odrezati jezik, ker je preklel carja. Za časa svojega življenja je med izpadi besa umoril več ljudi, ki so mu bili blizu.

Za svojo hudo živčnost je imel dober razlog: v času njegovega otroštva in mladosti so člane njegove družine morili bojarji in uporni Moskovčani, zaradi spletk na dvoru pa je razvil paranojo, ki je imela tudi nekaj realne podlage. Nenazadnje je sodobni ruski zgodovinar Sergej Šokarjev z analizo Ivanovih ostankov učinkovito pokazal, da je bila vzrok smrti carja Ivana Groznega in njegovega sina Ivana zastrupitev z živim srebrom.

4. Osvojil je Kazanski kanat, najmočnejši ostanek Zlate horde

Kazan v prvi polovici 16. stoletja

V prvi polovici 16. stoletja je bilo na vrhuncu svoje moči Otomansko cesarstvo pod vladavino Sulejmana Veličastnega (1494-1566). Otomanski vpliv je tedaj segal celo do Krimskega, Astrahanskega in Kazanskega kanata in ruskim deželam je grozilo, da jih bodo vsak čas zasedli in jih podjarmili muslimanski kani. Kazanski in astrahanski kan sta plenila po ruskih deželah, prišla sta celo do Nižnjega Novgoroda in Vladimirja v bližini Moskve.

Kmalu zatem, ko je leta 1547 postal prvi ruski car, je Ivan Grozni vodil vojaško kampanjo proti Kazanskemu kanatu, najmočnejšemu ostanku nekdanje tatarsko-mongolske Zlate horde. Ruski duhovniki na čelu z Makarijem Moskovskim (1535-1556) so razglasili, da se vsi ruski bojevniki v kampanji borijo za poslanstvo krščanstva, v primeru smrti v bojih jim je bil obljubljen večni blagoslov.

Na navdušenje ruskega ljudstva je mladi car od leta 1547 sam, osebno vodil vse kampanje proti Kazanu. Sodobniki so Ivana hvalili, ker je tvegal lastno življenje in prišel od Moskve do Kazana, namesto da bi mirno posedal v dvoru, ko so njegovi možje tvegali svoja življenja. V še eni kampanji je leta 1552 Ivan Grozni naposled osvojil Kazan in vstopil v mesto. Rusko ljudstvo je bilo navdušeno nad zmago in car si je močno povečal prestiž in ugled.

Katedrala sv. Vasilija na Rdečem trgu 1634

To trdo priborjeno in pomembno zmago je simbolizirala nova Katedrala sv. Vasilija v Moskvi, ki na Rdečem trgu še danes predstavlja eno od glavnih znamenitosti ruske prestolnice.

Prav po podreditvi Kazanskega kanata so Ivana IV. začeli klicati »Grozni«. Zgodovinarji si niso enotni, kdaj in kje se je vzdevek prvič pojavil. Po nekaterih pričevanjih izvor tiči v ljudskih pesmih iz druge polovice 16. stoletja. Že pred Ivanom je takšno ime imel njegov dedek, moskovski veliki knez Ivan III. (1440-1505), ustanovitelj moskovske države Moskovije.

Dandanes pa nas vzdevek »Grozni« spomni predvsem na takšne zgodbe.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke