Kako so Italijani gradili Kremelj in pomagali Rusiji poraziti tatarske kane

Castelvecchio v Veroni (L) in moskovski Kremelj (D)

Castelvecchio v Veroni (L) in moskovski Kremelj (D)

Legion Media
Rusi niso znali delati niti dostojnih zidakov, dokler niso najeli Italijanov, da so jim pokazali, kako to gre. Italijanski inženirji so bili profesionalci tako v vojni kot v arhitekturi in za obilna plačila so pomagali zgraditi veličino moskovske države.

Glavno orožje velikega kneza Ivana III. niso bili njegovi možje ali taktika temveč italijanski topovi. V zgodovinskem spopadu s Tatari, ki jih je vodil kan Zlate horde Ahmed pri reki Ugri leta 1480, je Ivanova vojska na bojišče pripeljala topove italijanskega inženirja Aristoteleja Fioravantija (1415-1485). To so bili masivni bronasti topovi, ki so dobesedno trgali tatarsko konjenico na kose. Ahmedova vojska se je umaknila v stepe, brez da bi se sploh zares spustila v boj.

Najvišje plače v Moskvi

Aristotele Fioravanti

Rodolfo »Aristotele« Fioravanti je v Rusijo prišel leta 1475, ko jih je štel že 60. Bil je strokovnjak za restavriranje in premikanje zvonikov in grajskih stolpov ter grajenje mostov. Leta 1474, še v Evropi, je do njega pristopil Semjon Tolbuzin, odposlanec velikega moskovskega kneza, in ga najel za 10 moskovskih rubljev na mesec. Za primerjavo – v tistih časih je lahko tlačan za en rubelj od zemljiškega gospoda odkupil celo svojo družino, hišo in zemljo.

Aristotelejeva plača je bila verjetno najvišja v Moskovski kneževini. Ivan je inženirja potreboval za obnovo cerkve Marijinega vnebovzetja, glavnega svetišča moskovske države, ki je bilo poškodovano v potresu.

Potem ko je prispel v Moskvo leta 1475, je Aristotele naročil odstranitev preostanka porušene katedrale, zgradil novo peč za opeko, zasnoval novo mešanico za zidake ter ustanovil prvo italijansko opekarno v Moskvi. Njegova tehnika mu je omogočila, da je 35 metrov visoko katedralo s petimi kupolami dokončal v samo dveh letih (dekoracija je trajala še nadaljnji dve leti).

Fasetna palača (L) in cerkev Marijinega vnebovzetja (D)

A Aristotele ni bil edini italijanski arhitekt v Moskvi. Morda še pomembnejši je bil Pietro Solari (1445-1493?). Ta je prišel v Moskvo leta 1490 iz Milana in zasnoval Fasetno palačo in šest stolpov v današnjem moskovskem Kremlju, vključno z Spaskim stolpom, ki je postal glavni simbol osrednje moskovske trdnjave. Kremeljske zidove in stolpe so gradili še drugi Italijani, med katerimi izstopata Antonio Gislardi in Marco Ruffo. Če so vas kremeljski zidovi torej kadarkoli spominjali na italijansko arhitekturo, je to povsem upravičeno.

A to ni bilo edino, s čimer so se ukvarjali Italijani v Moskvi v 15. in 16. stoletju. V skoraj vsaki evropski vojski iz tistega časa so italijanski inženirji sloveli kot najboljši orožarji in izdelovalci eksploziv, pravi Mario Corti v svoji knjigi z naslovom Italijanski vojni možje v ruski službi.

Slavni in prepoznavni

152-milimetrski top Skoropeja (Zlobnež) iz leta 1590 (izdelovalec Andrej Čohov). Rusi so se tovrstne topove naučili izdelovati s pomočjo italijanskih orožarjev.

Aristotele Fioravanti je hkrati s cerkvijo Marijinega vnebovzetja znotraj kremeljskih zidov na noge postavil tovarno smodnika in orožja. Med njenimi prvimi izdelki je bilo 16 lahkih topov – ki so bili priročni, hitri in smrtonosni za tisti čas.

Ivan je Aristoteleja vzel s sabo na vojni pohod proti Novgorodski republiki. Leta 1479 je Fioravanti osebno poveljeval topniškemu oddelku, ki je obstreljeval Novgorod in mesto prisilil k predaji: »Topovi so streljali brez premora, saj je bil Aristotele mojster svoje obrti,« piše v neki ruski kroniki. Fioravanti je moskovske vojake učil uporabljati topove v posameznih etapah bitke, jih usposabljal za izvajanje konstantnega ognja in za uporabo različnih vrst strelnega orožja, piše Mario Corti. Italijanski inženir je bil glavno orožje kneza Ivana tudi v bitki pri Ugri. Zadnjikrat je Fioravanti omenjen leta 1485 in čeprav je v Rusiji živel le deset let, je za sabo pustil veličastno zapuščino.

Zidovi in stolpi Kremlja

Leta 1488 po domnevni Aristotelejevi smrti je nek drug italijanski inženir po imenu Paolo De Bossis izdelal »veliki top« (kakor ga omenja ruska kronika), imenovan Pavlin (pav v ruščini, ki zveni podobno kot ime inženirja). Top je omenjen v kroniki celo leta 1563 med obleganjem Polocka (v času Ivana Groznega), ko je bil očitno še zmeraj v uporabi. Leta 1490 je v Moskvo prišel italijanski puškar po imenu Jacobo, ki je izdelal 15 majhnih topov. Z gotovostjo lahko rečemo, da so Italijani od poznega 15. pa do zgodnjega 16. stoletja obvladovali rusko proizvodnjo orožja. A ostali so še dolgo po tem in pomagali Ivanu Groznemu poraziti kazanske kane.

Italijani proti Tatarom

Top Inrog (Samorog) iz leta 1577

Sin Ivana III. veliki knez Vasilij III. je prav tako kot njegov oče izkoristil pomoč italijanskih arhitektov in orožarjev. Med njegovo vladavino je bila s strani Pietra Annibaleja zasnovana in zgrajena veličastna cerkev Gospodovega vnebovzetja v Kolomenskom. Annibale je zasnoval tudi obzidje Kitaj gorod v Moskvi, ki obdaja mestno središče.

Ivan Grozni, prvi moskovski car, je italijanske vojaške inženirje uporabil pri zavzemanju Kazanskega kanata. Kazanska kronika iz obdobja 1560-1565, edini vir, ki govori o Ivanovem osvajanju Kazana, izrecno izpostavlja delo Italijanov.

Ivan je leta 1552 že četrtič poskušal zavzeti Kazan. Tokrat je pripeljal s sabo Italijane, da so mu pomagali razstreliti mestno obzidje. Kronika pravi, da se je car osebno pogovarjal z inženirji in jih opozoril, da so kazanski zidovi zelo močni, a Italijani so na to preprosto odgovorili, da ga bodo z eksplozijo porušili v samo nekaj dneh. »To bo storjeno,« navaja kronika nekega inženirja in nadaljuje »samo to, ali pa izstradanje braniteljev je lahko prineslo zavzetje mesta.«

Cerkev Gospodovega vnebovzetja v kraju Kolomenskoje. Leto gradnje okoli 1530. Avtor Pietro Annibale

Italijani so najprej zgradili oblegovalne stolpe, ki so bili višji od mestnega obzidja, tako da so ruski lokostrelci lahko streljali na branilce. Nato so čez obrambni jarek postavili več mostov in na koncu izkopali še tunele, ki so vodili do temeljev obzidja, ter nastavili eksploziv. Na neki točki so odjeknile eksplozije, ki so porušile dele obzidja, Ivanova pehota pa je preko mostov in napravljenih lukenj v zidovih vdrla v mesto. Po petih letih poskusov od leta 1547 naprej je Ivan z italijansko pomočjo končno zavzel Kazan.

Po koncu tega obdobja Italijani zaradi ekonomske in vojaške krize v Rusiji niso več prihajali v Moskvo, saj si ruski carji niso mogli več privoščiti, da bi jim plačevali zahtevane vsote. A stoletje kasneje je Peter Veliki za gradnjo svoje nove Rusije ponovno najel italijanske ladjedelce in orožarje. Cerkev Marijinega vnebovzetja, cerkev Gospodovega vnebovzetja in – najpomembneje – moskovski Kremelj še zmeraj stojijo in so v redni uporabi. Rusi pa že 500 let znajo izdelovati kvalitetne zidake!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke