Kaj je bilo prepovedano v sovjetskih šolah?

Tisti, ki so odraščali v Sovjetski zvezi, vedo, da je bila šola več kot le izobraževalna ustanova. Šola je določala, kako mora biti oblečen sovjetski otrok, kako mora izgledati, kaj in kako pisati in celo s katero roko. Nekateri otroci so vdano sledili tem pravilom, drugi pa so jih močno sovražili in se borili proti sistemu. V tem članku izpostavljamo nekaj najpomembnejših "ne smeš".

1. Ne smeš pisati z levo roko

Šolarji pri pouku. 1959

Minkevič /Sputnik

Do določenega časa v sovjetskih šolah ni bilo levičarjev, oziroma jih uradno ni smelo biti. Levičarje so preprosto spremenili v desničarje. Pravili so, da bo levičarjem težko delati v prihodnosti in se boriti v vojski, saj so tako orožje kot vse vrste opreme v tovarnah ustvarjali za desničarje, drugih možnosti pa ni bilo.

Levičarji so tako lahko samo ubogali ali pa stopili na bojno nogo z učitelji. "Moj oče je levičar, vendar so ga izučili za desničarja. Pravi, da so ga celo tepli po prstih z ravnilom. Ko sem začel pisati z levo roko in so učitelji rekli, da me bodo preusmerili, sem poslal vseh k vragu. Še vedno sem levičar," se spominja uporabnik družbenega omrežja Pikabu. Drugi pa pravi: "Niso me mogli spremeniti. Zaradi tega sem tudi dobival dvojke (negativna ocena v ruskih šolah, op. ur.). Moja trma se je izkazala za močnejšo."

Začarana praksa preusmeritve je bila ukinjena šele v šolskem letu 1985-1986: ministrstvo za zdravje je priznalo, da to škoduje duševnemu zdravju otrok, ministrstvo za izobraževanje pa je sprejelo direktivo o zaščiti pisave levičarjev.

2. Ne smeš pisati s kemičnimi svinčniki

Učenci pri pouku v prvem razredu moskovske šole št. 315. Leto 1964

Maksimov/Sputnik

Sovjeti so verjeli, da so kulice sovražniki lepe pisave, zato jih je potrebno prepovedati, dokler se otrok ne nauči pisati lepo in urejeno. Ukrep je bil začasen in se je običajno uporabljal samo v začetku izobraževanja.

"Star sem 48 let. V prvem razredu smo morali pisati z nalivnimi peresi in to s takšnimi, ki so imela "vložke" - lesene palice z nastavkom, v katerega si vstavil pero, imeli smo črnila in vpojni papir. Moral si dobiti določeno število štiric in petic "za pisavo" (pri urah pisanja), tako da ti je učitelj omogočil prehod na sodobno nalivno pero. V drugem razredu so dovolili tudi kemične svinčnike, vendar samo v modri barvi," pravi Sergej.

Julija Karabinceva se spominja, kako so celo v 80. letih vsi prvošolci morali pisati s nalivnimi peresi: "Šele potem, ko je učitelj videl čudovit rokopis, je dovolil, da smo prešli na kemične svinčnike".

3. Vse je prepovedano, razen šolskih uniform

Učenci srednje šole št. 1 v mestu Komrat, 1985

I. Zenin /Sputnik

Kavbojke, puloverji, obleke s cvetličnimi vzorci in celo pisani trakovi za lase so bili nesprejemljivi. Standardizacija je bila v sovjetski šoli absolutna. Vse je moralo biti popolnoma enako.

"Včasih je bilo to pravilo o tem, da nihče ne sme izstopati in pokazati svoje individualnosti, postalo precej nesmiselno. Če je, na primer, kdo prišel z novimi supergami, ga je lahko grajal cel razred ali pa so poklicali starše v šolo. Vsi šolarji so se namreč morali počutiti enakovredno," se spominja Oleg Krasnov, urednik oddelka za kulturo Russia Beyond. Dejstvo je, da so se superge v Sovjetski zvezi pojavile le pri redkih posameznikih - tistih, katerih starši so lahko odhajali v tujino na delo ali s posebnim dovoljenjem. Velika večina jih je nosila enake čevlje sovjetske izdelave. "Moja mama je potovala v države socialističnega tabora in mi od tam pripeljala veliko stvari. To mi je bilo zelo všeč, vendar jih nisem nosil v šolo," doda.

4. Ne smeš si barvati nohtov, obraza in las

1. maj 1990

Buldakov Oleg /TASS

Zaradi te kršitve so te lahko vrgli iz razreda in celo podvrgli tako imenovani javni eksekuciji. Na primer, če so fantje imeli predolge lase (kar so sovjetski učitelji dojemali kot hipi). Danes bi to lahko postalo povod za sodni proces, toda v tistih časih je to veljalo le za "poučno" in smešno epizodo iz šolskih dni.

"Imate srečo, da živite v današnjem času. Mojega očeta je trikrat ostrigla ravnateljica. Odrezala mu je kos las pred celim šolskim zborom," pravi nek učitelj in uporabnik Pikabu.

"Vedno sem imela bujne črne trepalnice in poševne oči, vendar so v višjih razredih začeli temu posvečati več pozornosti - učiteljem se je zdelo, da sem si pobarvala trepalnice. Ko bi le vedeli, kolikokrat so me v šoli nagnali na stranišče, da bi si iz oči odplaknila neobstoječo maskaro," pravi Julija Šihovceva.

Tudi zaradi pobarvanih nohtov so pošiljali iz učilnice, kljub temu pa so se nekateri držali principa: "Moja soseda v klopi Ninka je imela pobarvane nohte na levi roki in ko se je učitelj približal, jih je zmeraj skrila v pest. Ne vem, v čem je bil smisel, verjetno le kot znak protesta," se spominjajo v družabnem omrežju.

5. Ne smeš nositi uhanov

Pankerji, Moskva, 1987

J. Kruminš/TASS

Najbolj neznosna stvar, ki je dobesedno učitelja vrgla iz tira, pa je bila, da pridete v šolo z uhani v ušesih ali v drugih delih telesa. Skromni, skoraj neopazni majhni uhani pri deklicah niso bili problematični, vse ostalo pa je povzročilo silovito reakcijo.

"Leta 89, na začetku Perestrojke, ko je bilo glasbeno podzemlje v državi že priljubljeno in razširjeno, so se pojavili mladi pripadniki metala ali punka. V našem razredu je tudi bil en panker. V šoli je bil videti precej navadno, edino, kar ga je izdajalo, je bila njegova majhna irokeza - razmršeni lasje srednje dolžine," se spominja Krasnov. "Toda nekega dne se je pojavil s uhanom-križcem v ušesu. Zgodilo se je pri pouku zgodovine, kjer nas je učila stara komunistična zgodovinarka. Bila je ravno sredi neke zgodbe, ko so se njene oči nenadoma ustavile na njem. Zagledala je križ in začela jecljati, nato pa se počasi sesedla na stol in skoraj izgubila zavest. Nato je hitro prišla k sebi in takoj začela vpiti in zahtevati, da odstrani uhan. Fant se je temu čisto spokojno uprl. Učiteljica je ponorela in ga "vrgla" ven iz učilnice.

In kako je danes?

Sergej Orlov /Sputnik

Sodobne šole v Rusiji nimajo več nobene zveze z močno ideološko usmerjenostjo k splošni enakosti, ki je obstajala v sovjetski dobi. Toda kljub temu nekatere od teh prepovedi obstajajo še danes, le razlikujejo se med seboj. Nekje morajo učenci nositi samo šolske uniforme, ponekod pa so prepovedani tudi mobilni telefoni in dolgi lasje.

"Tudi pri nas fantom niso dovolili dolgih las, dekletom pa se ni bilo dovoljeno barvati. V 9. razredu so me poslali ven iz razreda, ker sem se odločila postati blondinka. Nobenih kavbojk ali superg. Šolo sem zaključila leta 2012," pravi ​​uporabnica Ketto.

Ob tem je potrebno poudariti, da bolj kot je šola elitna, strožja pravila veljajo (in več prepovedi): "V razmeroma "strogi" moskovski šoli (s plačljivo šolnino) je vse to, razen kemičnega svinčnika, še vedno popolnoma prepovedano. In da bi še bolj otežili življenje otrokom, do sedmega razreda ni dovoljeno tiskati domačih nalog, temveč je potrebno pisati na roko. Torej, prav daleč od Sovjetske zveze nismo šli. Edina razlika je v tem, da sedaj plačujemo za to 100 tisoč rubljev na leto."

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.