Polet in neuspešna združitev
14. oktobra 1976 je s kozmodroma Bajkonur poletelo plovilo Sojuz-23 s človeško posadko. Sestavljala sta jo poveljnik Vjačeslav Zudov in letalni inženir Valerij Roždestvenski. Misija je predvidevala združitev z orbitalno postajo Saljut-5 za izvajanje znanstvenih in tehničnih raziskav.
V svoji knjigi z naslovom Vesoljske nesreče: Strani skritih dosjejev Mihail Rebrov pravi, da so z orbitalne postaje poročali o čudnem vonju in okvarah, zato je bila naloga posadke, da izvede popolni pregled postaje in odpravi težave.
N.Pavlova, Albert Puškarjov/TASS
Polet na postajo je trajal dva dni, goriva pa je bilo dovolj za največ tri. 16. oktobra so se pripetile težave pri poskusu združitve (dokinga). Ker pa se vneseni parametri gibanja postaje in plovila niso skladali z realnimi vrednostmi, je avtomatski sistem spajanja odpovedal.
Sojuz-23 se tako ni mogel varno priključiti na postajo, zato je poveljnik sprejel odločitev za vrnitev na Zemljo.
Pristanek in nove težave
Pristanek je moral biti izveden hitro, dokler je bilo še zadosti goriva. Za pristajalno lokacijo je poveljnik misije izbral kraj Arkalik v Kazahstanu. Ko se je plovilo začelo spuščati nad južno Afriko, so iz centra za nadzor poletov na predvideno lokacijo poslali helikopterje z reševalnimi ekipami.
Zaradi snežnega meteža pa je sojuz, namesto na predvideni lokaciji pristal na jezeru Tengiz (prav tako v Kazahstanu) dva kilometra od obale, pri temperaturi -20°C.
Albert Puškarjov/TASS
Zaradi slabega vremena helikopterja nista takoj opazila plovila. Eden od njiju s sabo ni imel opreme za reševanje iz vode, saj jo je posadka med hektičnim vkrcavanjem preprosto pozabila. Na drugem helikopterju je oprema bila in reševalci so pohiteli do jezera.
Za plovilom so poslali tudi dva čolna, ki pa se na zaledenelem jezeru zagozdila v ledu. Nato je v stik z zunanjimi konektorji plovila prišla slana voda in sprožila rezervno padalo, nakar se je kapsula s kozmonavtoma prevrnila na glavo in je bila izhodna loputa pod vodo.
arhivska fotografija
»Dve uri za tem, ko se je sprožilo rezervno padalo, je posadka izkusila prve simptome pomanjkanja kisika in se začela dušiti zaradi akumulacije ogljikovega dioksida. Zudov in Roždestvenski, ki sta bila v stalnem stiku z reševalci, sta težko dihala, skozi mikrofone pa se je slišalo sopihanje in njuna glasova sta postala neprepoznavna.« Tako naj bi situacijo opisal eden od članov reševalne ekipe, inštruktor Josif Davidov.
Sreča v nesreči
Kmalu je nehalo snežiti in temperatura je padla na 22 stopinj pod ničlo. Reševalci in helikopterske posadke so prižgale ogenj, da bi se zagreli. Roždestvenski je s hripavim glasom poročal, da je Zudov zaradi pomanjkanja zraka izgubil zavest.
Do sojuza se je prebil samo en čoln. V njem je sedel poveljnik helikopterja Mi-6 kapetan Nikolaj Černavski. A tudi njega je oviral mraz in se ni mogel prebiti v kapsulo z ujetima kozmonavtoma.
Aleksander Moklecov / Sputnik
Proti zori je do kapsule prispel še en drug helikopter pod poveljstvom podpolkovnika Nikolaja Kondratjeva, ki je bil poslan iz Karagande. Na krovu je bil tudi TASS-ov fotograf Albert Puškarjov.
Prav ta helikopter je pod vodstvom inštruktorja Davidova uspel priklopiti kabel na plovilo in ga odvleči na obalo.
»Nato se je skozi loputo pojavil izmučeni obraz Vjačeslava Zudova. Na njem je bil nasmešek. Pomagali so mu na kopno, nato pa so za njim izvlekli še Roždestvenskega. Tudi on ni izgledal precej bolje. Nikoli ni imel kdove kako rjave polti, zdaj pa je bil bel kot rjuha s črnimi obroči okoli oči. Oba sta se tresla od mraza in šklopotala z zobmi,« je povedal Davidov.
arhivska fotografija
Davidov navaja, kako je TASS-ov fotograf Puškarjov v tistem trenutku stekel do plovila. Kljub dejstvu, da sta kozmonavta potrebovala nujno zdravniško oskrbo, je prosil, da se nasmehneta, zato da bi zgledala kot »kozmonavta, ne pa kot slabiča«.
Reševalna operacija je trajala 12 ur. Ne Zudov ne Roždestvenski nista nikoli več poletela v vesolje.
Valerij Roždestvenski se je po tem zaposlil v centru za usposabljanje kozmonavtov in tam delal vse do leta 1992. Bil je dober veslač, se upokojil s činom polkovnika in umrl leta 2011.
Vjačeslav Zudov je služil v centru za nadzor poletov v različnih oddelkih vse do leta 1991, hkrati pa je bil voditelj TV oddaje Znaj i umej (Vedi in znaj) na osrednji državni televiziji. Danes je upokojen pri 78 letih.
Albert Puškarjov/TASS
Leta 2019 je Zudov v nekem intervjuju za spletni portal iz Nižnega Novgoroda povedal, da je vesel, da je dobe vesoljske tekme konec.
»Zdaj delamo skupaj na Mednarodni vesoljski postaji, pri razvoju katere je sodelovalo 14 držav. To je pozitiven korak v stremljenju k človeškemu osvajanju vesolja. Tam zgoraj ljudje ne čutijo negativnih stvari, ki se dogajajo na Zemlji,« je povedal.