Lobnoje mesto (znan kot »kraj za usmrtitve«) se je na Rdečem trgu pojavil sredi 16. stoletja. Najbolj popularna turistična tradicija tukaj je, da vržete kovanec in poskusite zadeti sredino. Kljub priljubljenosti tega kraja pa zelo malo ljudi dejansko ve, čemu je bil prvotno namenjen. Okrogel oder iz kamna na podstavku namreč ne izdaja ravno mnogo informacij o sebi. Poleg tega se že mnoga leta ohranja legenda, po kateri naj bi bil ta kraj zgrajen posebej za izvajanje krutih javnih usmrtitev, čeprav o tem ni popolnoma nobenih dokazov.
Moskvi nikoli ni manjkalo krajev za javne usmrtitve – dva takšna sta bila na primer na trgih Bolotnaja in Lubjanka, kjer so stali leseni odri. Lobnoje mesto pa je imelo precej manj temačen namen – tukaj se je javno prebiralo carjeve dekrete in oznanjalo državne zakone. Na primer pred vladavino Petra Velikega so na kamnitem odru oznanjali imena patriarhov in prestolonaslednikov. Sem so pogosto prinašali tudi svete artefakte. V tistih časih je ta kraj služil kot neke vrste večnamenska platforma, ki je obenem označevala najvišjo točko nabrežja reke Moskve.
Ime tega priljubljenega sprehajališča v središču Moskve za mnoge predstavlja uganko. Od kod neki se je vzel most, če gre za navadno ulico? Ime Kuznecki (Kovaški) zlahka razložimo, saj se je v 15. stoletju tukaj nahajala kovačnica.
Kuznecka sloboda (naselje) je stala na levem bregu reke Neglinke, tukaj pa je v 13. stoletju stal tudi leseni most. Ta ni bil kdove kako stabilen, zato so ga leta 1754 zamenjali s kamnitim, ki ga je zasnoval slavni ruski arhitekt Dmitrij Uhtomski. Poti, ki so vodile do mostu, so sčasoma postale ulica in ta ulica še danes nosi ime Kuznecki most.
Reka Neglinka je pogosto poplavljala, zaradi česar so jo kasneje popolnoma regulirali, tako da so jo skrili v podzemne cevi.
Bel kamniti most ni bil nikoli porušen, ampak samo prekrit z zemljo. Ponovno so ga odkrili med kasnejšimi gradbenimi deli in ohranili. Naslednjič, ko se boste sprehajali po ulici Kuznecki most, se torej spomnite, da je pod vami še vedno most – samo da ga ne morete videti!
Strokinska trdnjava v četrti Izmajlovo na vzhodu Moskve skriva edinstveno zgodovinsko lokacijo – sistem zemeljskih okopov z jaški, ki se jih da v celoti videti samo iz zraka. Premer največjega je pol kilometra, visok pa je okoli dva metra. Tu so še manjši jaški znotraj okroglih struktur kot tudi otok sredi ribnika. Strokinska trdnjava velja za enega najbolj skrivnostnih krajev v Moskvi.
Lokacija je zelo nenavadna, saj takšnih popolnih sferičnih oblik ne najdemo nikjer drugje v Rusiji, in zatoje postala predmet številnih legend in zgodb. Najbolj razširjena pravi, da naj bi ta kraj nekoč služil kot vojaško oporišče za t. i. »zabavne polke« Petra I.
V resnici je »trdnjava« ostanek stare opekarne in hleva, ki je stal zraven. Opekarna se je pojavila v 17. stoletju, danes pa zanjo vemo le na podlagi načrtov iz konca 17. stoletja. Zidaki, ki so jih izdelovali tukaj, so bili verjetno namenjeni za gradnjo katedrale, stolpa in vrat otoka Izmajlovo v bližini.
V sovjetskih časih je nekdanji obrat prišel pod upravo Izmajlovskega državnega kolektiva za dekorativno vrtnarjenje. Ta obstaja še danes, čeprav se je vmes spremenilo lastništvo. Območje je za obiskovalce sicer zaprto, zato turistom žal ni mogoče obiskati Strokinske trdnjave.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.