Kako so Američani tajno uporabljali sovjetska letala

United States Air Force
V ZSSR se nikomur niti sanjalo ni, da na ducate sovjetskih lovskih letal aktivno in uspešno služi njihovemu hladnovojnemu nasprotniku.

Simulirani zračni boji so najpomembnejši del usposabljanja vojaških pilotov. V zračnih silah mnogih držav prav zanje ustanavljajo eskadrilje, ki na vajah imitirajo nasprotnika – t. i. agresorje.

Praviloma vlogo sovražnih lovcev prevzemajo domača letala, ki so nasprotnikovim podobna po tehničnih specifikacijah. A obstajajo tudi izjeme: tako so na primer med hladno vojno Američani tajno ustanovili eskadriljo, sestavljeno iz pravih sovjetskih migov.

Eden po eden

Gail Peck

Leta 1977 je bila v okviru programa Constant Peg pod vodstvom polkovnika Gaila Pecka in generala Hoyta S. Vandenberga ml. ustanovljena 4477. preizkusna in ocenjevalna eskadrilja, znana pod imenom Rdeči orli. Poveljnika sta bila namreč razočarana nad predstavo ameriških pilotov v Vietnamu in sta menila, da ti preprosto potrebujejo "realistično usposabljanje", kar je pomenilo urjenje zračnih manevrov s pravimi letali nasprotnika.

Teh letal seveda ni bilo lahko dobiti. Američani so sovjetske lovce zbirali po vsem svetu dobesedno enega po enega. Kupovali so jih od Jugoslavije, Izraela, Egipta in drugih držav. V osemdesetih so na Kitajskem kupili več domačih lovcev Čengdu J-7 – lokalne verzije MiG-21.

V veliko pomoč sta bili Indonezija in Somalija. Ti državi, ki sta bili prej navezani na Moskvo, sta v sedemdesetih prestopili iz sovjetskega tabora k ameriškemu in Združenim državam ponudili več ducat svojih sovjetskih letal. A tudi tukaj ni manjkalo pasti: iz Indonezije so prispeli štirje neizpravni migi, iz delov katerih je bilo možno sestaviti komaj eno delujoče letalo.

Na koncu so osnovna letala Rdečih orlov postala MiG-17 (Fresco), MiG-21 (Fishbed) in MiG-23 (Flogger). Njihovo skupno število ni znano. Vse, kar vemo, je to, da je eskadrilja leta 1985 štela 26 letal.

Zlata vredni

Pilotska kabina Mig-21

Američani niso imeli težav le z iskanjem in dobavo sovjetskih letal, ampak tudi z njihovim vzdrževanjem, saj seveda ni bilo mogoče kar tako kupiti motorjev in drugih rezervnih delov. Tehnično servisiranje migov je prevzelo podjetje General Electric, z iskanjem redkih rezervnih delov na Poljskem in v Romuniji pa so se ukvarjali celo agenti Cie.

Ker tehnična dokumentacija letalom praviloma ni bila priložena, so se morali piloti učiti na lastnih napakah. Neredko je to privedlo k tragičnim nesrečam.

J-7B Red 69

Posebej velike težave je Rdečim orlom povzročal MiG-23. Piloti so ga cenili zaradi hitrosti, a so se pritoževali nad nestabilnostjo v zraku in težavnostjo upravljanja. Za krmilo teh letal so sedli samo najizkušenejši piloti, ki so do takrat opravili že več deset poletov z enaindvajseticami. 25. aprila 1984 je v migu 23 strmoglavil namestnik poveljnika letalskih sistemov ameriških zračnih sil AFSC (Air Force System Command) generalpodpolkovnik Robert Bond.

Vsakega lovca 4477. eskadrilje so Američani čuvali kot zenico lastnega očesa. Nikoli niso z njimi leteli ponoči ali v slabih vremenskih pogojih.

Skrbno pod ključem

Ameriška F-5E letita skupaj z lovcema MiG-17 in MiG-21 4477. eskadrilje.

Obstoj klasičnih agresorskih eskadrilj z ameriškimi letali ni bila nobena skrivnost, informacije o Rdečih orlih pa so Američani skrbno držali v tajnosti, še posebej pred Sovjeti.

Strokovnjaki so celo izračunali, kdaj nad bazo Nellis in vojaškim poligonom Tonopa v Nevadi letijo sovjetski sateliti, ter v tem času mige umaknili v hangarje ali pa jih prekrili, da bi zakrili njihovo obliko.

Del zračnega prostora nad Groom Lakeom (znamenitim Območjem 51), kjer so potekali vadbeni boji s sovjetskimi letali, je bil zaprt za tuje oči, na zemljevidu pa ironično označen kot Rdeči trg (Red Square).

Neprecenljive izkušnje

MiG-23MS Red 44

Šolskih zračnih bojev s 4477. eskadriljo so se udeleževali piloti ameriških zračnih sil, pomorskega letalstva in marincev. Rdeči orli so tako preizkusili večino ameriških letal v sedemdesetih in osemdesetih ter se aktivno "bojevali" na t. i. Red Flag vajah.

Zračni boji so potekali po različnih scenarijih: ena na ena, dva na dva ali dva ameriška proti enemu sovjetskemu letalu. Poleg tega so migi "napadali" tudi strateške bombnike B-52 in transportna letala C-130 Hercules med imitacijami desantov in dostave tovora.

MiG-21 na vzletni stezi

Naloga orlov je bila zmagati za vsako ceno in to se je pogosto tudi zgodilo. Glavni cilj je bil kolegom pilotom demonstrirati prednosti sovjetskih letal, pokazati kako in kdaj se je najbolje spopasti z migom.

Psihološki učinek

MiG-23 Red 49

Za čim bolj realistično izvedbo vaj so bili lovci 4477. eskadrilje pobarvani z rdečimi zvezdami, čeprav ne tudi z belo obrobo kakor prava letala sovjetskih zračnih sil, ampak z rumeno.

Mnogi piloti začetniki so ob srečanju s temi nasprotniki (čeprav namišljenimi) doživeli pravi šok in odrevenelost: "Ko sem prvič ob sebi zagledal miga (MiG-17), sem nehal upravljati letalo," se je spominjal major Francis "Paco" Geisler. "Namesto, da bi pognal letalo z vso hitrostjo v vertikalo, sem mu poskušal uiti. Name se je prilepil kot žvečilni gumi, nisem se ga mogel otresti. Iz mene je izžel ves sok. Počutil sem se kot popoln tepec. To me je res postavilo na trdna tla, a tudi drugi so mi razlagali o podobnih občutkih."

Konec neke dobe

Proti koncu osemdesetih so se aktivnosti Rdečih orlov začele zmanjševati. Glavni razlog za to je bil manko financiranja, pa tudi uvedba lovcev četrte generacije v Sovjetski zvezi.

Zadnje polete s starimi migi je 4477. eskadrilja opravila 4. marca 1988. Rdeči orli so bili uradno razpuščeni leta 1990. Sovjetska letala so bila poslana v hangarje na skladiščenje, nekatera so pristala v muzejih kot razstavni eksponati, druga pa uničena kot tarče med letalskimi vajami.

Zadnja skupinska fotografija 4477. eskadrilje

Vadbeni zračni boji proti sovjetskim lovcem v Nevadi so bili za ameriške pilote odlična šola. "Program Constant Peg na stanje v Vietnamu ni mogel vplivati, je pa vplival na operacijo Puščavski vihar, v kateri je bilo sestreljenih 40 iraških lovcev, v glavnem tipa MiG-21 in MiG-23," je povedal brigadir Herbert "Hawk" Carlisle, poveljnik 4477. eskadrilje med leti 1986 in 1988.

Preberite še: Leteča tanka: Kako podobna sta si Su-25 in ameriški A-10?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke