Kot tricikel je bil ta model pravo utelešenje popolnosti v preprostosti. Tri kolesa in okvir so bili vse, kar je bilo potrebno za izdelavo popolnega kolesa za otroke, stare od tri do pet let.
Zanimivo je, da je trden okvir tega tricikla omogočil uporabo tudi starejšim otrokom, tako da so postavili nogo na zadnji del okvirja, držali ročaj in se poganjali z drugo nogo - podobno kot pri skiroju.
Ko je otrok prerasel Mališa, je običajno prešel na Družok. Ta model je bil zasnovan za otroke, nekoliko starejše od tistih, ki so vozili Mališ, in je lahko bil opremljen z dvema podpornima pomožnima kolesoma na dodatnem ogrodju, pritrjenem na obe strani zadnjega kolesa.
To je pomagalo majhnim otrokom, da so se naučili voziti dvokolesno kolo in se pri tem obvarovali pred nepotrebnimi modricami in poškodbami.
Kama je bilo eno najbolj zaželenih in elegantnih koles v celotni Sovjetski zvezi. Prvič se je pojavilo sredi sedemdesetih let in je kljub razmeroma visoki ceni (približno 100 sovjetskih rubljev) hitro postal prodajna uspešnica v ZSSR.
Kama je bila morda najbolj "izstopajoče" kolo v Sovjetski zvezi. Lastniki so ga okrasili s kakršnim koli dodatkom, ki so ga imeli pri roki: nalepkami, verigami, odsevniki itd.
Kolo je bilo tudi enostavno prilagoditi višini kolesarja. Zaradi majhnih koles in nizkega okvirja je bil primeren tudi za različne trike.
Ta model so izdelovali od leta 1956 vse do sredine devetdesetih let, še pet let po razpadu Sovjetske zveze - kar je neizpodbiten dokaz o priljubljenosti modela. Zasnovan je bil posebej za šolarje in tako je tudi dobil svoje ime.
To je bil največji tekmec Školnika glede kakovosti in priljubljenosti med sovjetskimi šolarji.
Nakup tega kolesa je za sovjetske otroke pomenilo vstop v svet odraslih. Njegov priročno ukrivljen okvir je omogočil udoben prijem za nošnjo kolesa po stopnicah.
Včasih so ga njegovi lastniki nekoliko izboljšali, ko so v ogrodje vgradili majhen motor in ga spremenili v mini motorno kolo.
Ural se je v zgodovino zapisal kot zelo trpežno gorsko kolo, odporno in primerno za težke obremenitve. Ljudje v Sovjetski zvezi so ta model preizkušali več let, tako da so na njem prevažali vse od kanistrov do lesa, cevi in ribiških palic - z lahkoto je zdržal vse pritiske.
Ural ni bil tako okrašen in "izstopajoč", kot je bilo kolo znamke Kama, morda zato, ker je bila njegova ciljna skupina nekoliko starejša: to so bili družinski možje, ki so hrepeneli po svojem kosu svobode, ki jim ga je Ural podaril z vso milostjo.
To je bil eden najbolj elitističnih modelov v celotni Sovjetski zvezi. Njeni lastniki so bili hitri kot puščica in vzbujali največ zavisti.
Turist je bil zasnovan za dolge gorske proge. Imel je upognjene krmilne ročaje: čeprav so bili podobni rogovom ovna, je voznika postavil v položaj, ki je bil v smislu aerodinamike najbolj primeren za hitre in dolge vožnje.
Ena najpomembnejših lastnosti tega modela je bil njegov revolucionarni sistem prestav, ki je omogočal izbiro ene od štirih prestav glede na hitrost voznika.
Poleg tega je bilo kolo opremljeno z elegantno usnjeno torbo za shranjevanje orodja pod sedežem.
Preberite še: O prvem Rusu, ki je obkrožil svet na kolesu
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
