Ta prispevek začenjamo z vprašanjem enega naših bralcev: "Kdo je zamenjal ruskega carja, če je ta bil bolan ali sredi bitke? /.../ Na primer, kdo je nadomeščal carja Petra med njegovo veliko diplomatsko misijo?" Če imate tudi vi vprašanja v zvezi z rusko zgodovino, kulturo ali vsakdanjim življenjem, nam pišite na si@rbth.com.
Kratki odgovor: Nihče ni mogel zares nadomestiti ruskega carja pri sprejemanju odločitev. A prav Peter Veliki si je prizadeval uvesti vladno institucijo, ki bi imela odločevalske pristojnosti, ki so navadno bile rezervirane za carja. A pri tem ni bil uspešen.
Kdo je prevzel oblast, ko je car zbolel?
Oktobra 1900 je Nikolaj II. zbolel za tifusom in nekaj časa bil tako slaboten, da so se bali, da bo umrl. Med boleznijo nihče ni odločal namesto njega – edino področje diskusije v višjih krogih je bilo, kdo ga bo nasledil v primeru smrti. Zgodovinar Igor Zimin piše, da sta se takrat vzpostavili dve skupini – ena je za prestol podpirala velikega kneza Mihaila Aleksandroviča, Nikolajevega brata, druga pa je hotela počakati, dokler carica Aleksandra Fjodorovna, ki je bila takrat noseča, ne bo rodila. Ta stran je upala, da se bo rodil sin, ki bi ga lahko razglasili za naslednika.
Getty Images
Nikolaj si je na koncu opomogel. A zakaj nobena oseba niti državna institucija ni mogla sprejemati odločitev zanj? Odgovor je – odgovornost. Ne smemo pozabiti, da je car v Rusiji poosebljal svoje carstvo. Carji so bili med kronanjem deležni posebnega verskega obreda, ki je doprinesel k ideji, da je car blagoslovljen s posebno avtoriteto in odgovornostjo, zato je samo on zares lahko sprejemal odločitve glede dobrobiti in življenj njegovih podanikov – ruskega ljudstva.
Kdo je prevzel oblast, če je bil car na vojaškem pohodu?
Med leti 1547 in 1552 je Ivan Grozni poveljeval Moskovski vojski v več kampanjah proti Kazanskemu kanatu. "Vlada" Moskovske kneževine, bojarska duma, je seveda ostala v Moskvi in ostareli bojar Ivan Morozov-Poplevin je bil "vodja" dume, medtem ko je carjev glavni štab skupaj z njegovimi najožjimi svetovalci potoval z njim. Ista praksa se je nadaljevala v 17. stoletju v času Ruskega imperija.
Getty Images
Zakaj se je Peter Veliki odločil ustanoviti Vladajoči senat?
20. novembra 1710 je Otomanski imperij Rusiji napovedal vojno. Peter se je odločil, da bo osebno vodil kampanjo proti Otomanom, hkrati pa ga je očitno skrbelo za svoje življenje. To potrjuje Juel Just, danski odposlanec v Rusiji, ki je zapisal, da je Peter nedolgo pred svojim odhodom svojo takratno zaročenko Katarino predstavil svoji sestri in nečakinjam ter jim zapovedal, da jo morajo "upoštevati kot njegovo zakonito ženo in rusko carico /.../ Car je dal jasno vedeti, da mora Katarina, v kolikor on umre pred poroko, obveljati za njegovo legitimno soprogo." Iz tega je razvidno, da se je car resnično bal za svoje življenje in se je odločil, da mora vzpostaviti institucijo, ki ga bo nadomestila v primeru nenadne smrti.
Dmitrij Kardovski
Med vojaškimi kampanjami pred letom 1711 (rusko-švedska vojna je še zmeraj potekala), je Peter državne zadeve zaupal številnim svetovalcem, tik pred svojim odhodom proti Otomanom 5. marca 1711 pa je uradno ustanovil Vladajoči senat.
Prvi senat je sestavljalo devet ljudi. "Vsi morajo ubogati njihove ukaze, kakor da bi bili moji. Neupoštevanje tega se kaznuje s smrtjo," je zapisal Peter. Pustil je tudi smernice o tem, kaj bi moral senat nemudoma izvesti: "Imeti nepristransko presojo, omejiti državne izdatke, pobrati največ davkov, koliko je možno, imenovati mlade plemiče v državne službe, povečati trgovanje s Kitajsko in Perzijo," in tako naprej. Očitno je, da to niso bile splošne odgovornosti senata ampak zgolj nujne potrebe v tistem trenutku.
Karl Bulla
Do jeseni 1711 se je Peter moral vrniti s kampanje, a senat kljub temu ni bil razpuščen – instituciji so bile zaupane druge odgovornosti kot npr. distribucija činov in nadzor nad pravnim sistemom. Ne glede na to pa senat nikoli ni zares nadomestil ruskega carja.