Poslednji dnevi ruskih carjev: Ivana Groznega, Alekseja in Petra Velikega

Ivan Grozni

Aleksander Litovčenko/Ruski muzej

Na Ivanov zadnji dan življenja, 18. marca 1584, je carja v njegovi zakladnici obiskal angleški diplomat sir Jerome Horsey. Obkrožen z dvorjani mu je Ivan razlagal o pomenu posameznega dragega kamna. "Ta lep koral in ta čudovit turkiz, ki ga vidite … vzemite ju v roko … to so barve orienta … dajte mi jih v dlan. Zastrupljen sem z boleznijo. Glejte, njihova čista barva bledi … to napoveduje mojo smrt."

Horsey je zapisal, da je na dan svoj smrti Ivan poslal zaupnika Bogdana Belskega k čarovnikom in čarovnicam iz Laponske, ki jih je takrat gostil v Moskvi, da so mu napovedovali prihodnost. Čarovnice so mu namreč napovedale, da bo umrl prav tega dne, 18. marca. Ko jim je Belski razburjen dejal, da je car živahen in dobrega zdravja, so mu čarovnice odgovorile: "Gospod, pomirite se. Dobro veste, da je prišel njegov dan in da se bo končal s sončnim zahodom."

Tistega večera se je Ivan okopal, njegovi služabniki pa so slišali, kako v kadi po svoji navadi prepeva vesele pesmi. Ko je končal s kopeljo, so ga odnesli do njegove sobe, kjer je sedel na posteljo in poklical Rodiona Birkina, enega njegovih zaupnikov, da bi z njim igral šah. Med igro je bilo v sobi prisotnih mnogo ljudi, vključno z Belskim in bodočim carjem Borisom Godunovom. Med igro se je Ivan nenadoma onesvestil in omahnil na hrbet. Poklicali so zdravnike, ki so ugotovili, da je car mrtev.

Konstantin Makovski

Več sto let kasneje so se pojavile domneve, da naj bi bil Ivan zastrupljen. A ruski zgodovinar Boris Florja piše, da je to malo verjetno. Car je umrl v prisotnosti več ljudi, zato bi bila zastrupitev na licu mesta, tik pred smrtjo, neizvedljiva. In tudi, če bi se takoj po smrti pojavile obtožbe o zastrupitvi, bi njegovim zdravnikom gotovo sodili. A iz zapisov vemo, da so zdravniki po smrti Ivana Groznega brez težav zapustili Moskvo.

Aleksej Mihajlovič

Car Aleksej Mihajlovič naj bi vse življenje imel visoki krvni tlak. Za ruskega moškega v 17. stoletju je bila prekomerna teža znak bogastva in moči. V zapisih piše, da je bil car Aleksej zmeren pri jedi in ni pil mnogo vina. A to je bila verjetno le uradna linija, saj je bil car sredi svojih štiridesetih že precej debel.

javno lastništvo

Leta 1665 je vprašal svojega dvornega zdravnika Samuela Collinsa, kaj mora storiti, da bi zmanjšal svojo telesno težo. Collins mu je predpisal strogo dieto – nobenih večerij, od mesa le perutnina, nobene svinjine … Že ti nasveti pričajo o tem, da je imel car verjetno kar zajeten jedilnik.

Car Aleksej si je tudi redno dal puščati kri – obstajajo številni zapisi, da si je car puščal kri in od svojih bojarjev zahteval, da storijo isto. Kakor je znano, je bil ta postopek priljubljen način za uravnavanje visokega krvnega pritiska. Z leti je Aleksej to prakticiral vse pogosteje. Do sedemdesetih let 17. stoletja je car na vsa svoja potovanja s sabo jemal velik zaboj zdravilnih zelišč, bodisi na vojaške kampanje bodisi na romanja. A ta potovanja so z leti, ko mu je zdravje začelo vse bolj pešati, postajala vse redkejša.

Aleksej je zbolel konec januarja 1676. Najprej se je prehladil in dobil vročino. Namesto običajnih postopkov zdravljenja, ki so jih priporočali njegovi zdravniki, si je skušal vročino zbijati z dajanjem mletega ledu na trebuh. Naročil je tudi, da mu prinesejo ledeno mrzel kvas [alkoholno pijačo iz rženega kruha] v čaši iz okla kita enoroga z robovi prevlečenimi v srebro. Car je ukazal, da mora biti kvas tako mrzel, da v njem plavajo koščki ledu.

Po tednu dni takšne terapije je carjevo stanje postalo nepopravljivo. 29. januarja je še zbral moči, da je blagoslovil svojega sina Fjodorja in odredil množično amnestijo. Umrl je v zgodnjih jutranjih urah 30. januarja 1676.

Peter Veliki

Peter Veliki je bil hkrati car Moskovske kneževine in prvi vladar Ruskega imperija. Pisali smo že o tem, da je Peter svojo pogrebno slovesnost pripravljal dolgo vnaprej, preden je umrl – postopke carskih pogrebov je hotel povsem spremeniti. A njegova lastna smrt je kljub temu prišla zelo nenadoma.

Aleksander Kocebu

Vsaj osem let pred smrtjo so Petru začela pešati sečila in ledvice, kar glede na njegov življenjski slog ni bilo nič nenavadnega; car je vsak dan ob jedi pil vodko, med praznovanji pa je spil ogromne količine alkohola. Tudi jedel je veliko, kar je bilo normalno za njegovo višino, in ogromno časa preživel na konju, kar bi lahko bili vzroki za hemoroide in krčne žile.

Nekaj let pred svojo smrtjo je Peter redno obiskoval mineralne vrelce po Evropi, kjer si je blažil ledvične bolečine. A čim se mu je zdravje izboljšalo, je nadaljeval z nebrzdanim življenjskim slogom. Njegovo stanje se je poslabšalo novembra 1724, a že januarja 1725 je po preboleli bolezni poveljeval Preobraženskemu polku pri maršu čez zamrznjeno reko Nevo v sklopu praznovanja Kristusovega krsta. Po tem je Peter dobil vročino, a si ponovno hitro opomogel. Nato je praznoval novo leto in popival s svojimi dvorjani in številnimi plemiškimi družinami v okolici Sankt Peterburga.

Ivan Nikitin/Ruski muzej

16. januarja se mu je stanje znova poslabšalo. Ponovno je zbolel, dobil visoko vročino in visok krvni tlak. Skozi vsa ta leta je razvil močno okužbo sečil, zato so mu zdravniki morali zarezati v mehur, da so mu izločili gnoj. V naslednjih dneh ga je zadela še kap, po kateri je bil delno ohromljen in govorno omejen, zaradi česar tudi ni bil sposoben odločiti, kdo bo nasledil prestol. Umrl je 28. januarja 1725 zjutraj v Zimskem dvorcu pri 52. letih in v hudih bolečinah.

Preberite še: Ali so imeli carji namestnike?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.