Skrivnostna smrt Dmitrija, zadnjega sina Ivana Groznega

Ko so odprli krsto, je zrak v cerkvi napolnil prijeten vonj, prisotni pa so zagledali truplo fanta, ki ga zob časa ni načel. Desna dlan je stiskala orehe. Ljudje so presenečeno onemeli, saj je bil to obenem dokaz, da je Dmitrij iz Ugliča zares umrl leta 1591, njegovi imitatorji, kot na primer Lažni Dmitrij I., pa so bili sleparji.

Shakko (CC BY-SA 4.0)

A previjmo čas nazaj, nekaj dni pred dogodkom. Bilo je leta 1606 in v Rusiji je vladalo obdobje, znano kot smuta (zmeda). Car Vasilij Šujski je poslal rostovskega metropolita Filareta (1553-1633) v mestece Uglič. Njegova naloga je bila, da pripelje telo zadnjega sina Ivana Groznega Dmitrija Ivanoviča v Moskvo. Dmitrijevi posmrtni ostanki so bili prepeljani v Moskvo in pokopani v Arhangelski katedrali v Kremlju. Tam je bilo razglašeno, da truplo ni začelo razpadati in razširile so se govorice, da so posmrtni ostanki čudežni. Ljudje so se začeli zgrinjati v katedralo v upanju, da si bodo pozdravili bolezni. Ko pa se je nekdo iz neznanega razloga mrtev zgrudil tik ob Dmitrijevi krsti, so dostop do nje omejili.

Ko je Marija Nagaja (1553-1611), zadnja žena Ivana Groznega, ob svojem prihodu v Moskvo videla dejanske ostanke, več ur ni mogla spregovoriti. Šele ko so krsto ponovno zaprli, je potrdila, da gre za truplo njenega sina. To je zbudilo razumne dvome v dejansko stanje posmrtnih ostankov.

Fjodor Romanov

Nikanor Tjurjumov

Začele so krožiti govorice, da naj bi metropolit Filaret ob prihodu v Uglič ubil 10-letnega fantka po imenu Roman in v krsto položil njegovo truplo, da bi izgledalo, kakor da je telo carjeviča Dmitrija "blagoslovljeno" in zato ne razpada. Mimogrede, Filaretovo pravo ime je bilo Fjodor Romanov. Bil je oče Mihaila Fjodoroviča, ki je leta 1613 postal prvi car dinastije Romanovih. Filaret je tako deloval tudi v lastnem interesu, saj bi z Dmitrijevim truplom postavil na laž vse sleparje, ki so se skušali izdajati zanj ter svoji rodbini s tem zagotovil politični prevzem oblasti.

A kdo je bil Dmitrij in zakaj je tako pomemben? In predvsem, kako je umrl?

Nezakoniti dedič

Dmitrij Ivanovič, zadnji sin Ivana Groznega, je nosil enako ime kot njegov prvi sin Dmitrij Ivanovič (oktober 1552 – junij 1553), ki je bil hkrati prvi ruski carjevič (prestolonaslednik). Imenovati svojega sina po njegovem umrlem polbratu je bilo nekaj, česar Rusi načeloma niso počeli, saj so verjeli, da prinaša nesrečo. Kaj je torej napeljalo Ivana na to, da je prekršil vraževerje?

Carjevič Dmitrij

Mihail Nesterov

Dmitrijeva mati Marija Nagaja je bila Ivanova šesta (ali sedma) žena, s katero se je poročil leta 1580. Ivan je bil takrat 23 let starejši od nje. Po ruskem pravoslavnem zakoniku je bila ta zveza nelegitimna in otroci, ki so se rodili v njej, so veljali za pankrte.  

In kje so bile Ivanove prejšnje žene? Nekatere so bile zastrupljene, ena med njimi, Ana Koltovskaja, pa izgnana. A nastala je težava z njihovimi otroki. Leta 1580 je imel Ivan samo dva živeča sina; Ivana (1554-1581) in Fjodorja (1557-1598). Oba je rodila Anastazija Romanova (1530-1560), Ivanova prva in najljubša žena, ki je bila hkrati tudi mati njunega prvega sina Dmitrija.

Carjevič Ivan je umrl leta 1581 in obstaja mit, da naj bi bil za to odgovoren njegov oče, vendar za to praktično ne obstaja nobenih dokazov. Kakorkoli, car Ivan IV. je imel že dovolj drugih skrbi; Fjodor je bolehal za skrivnostno boleznijo in brez zdravega naslednika bi dinastija Rjurikovičev prenehala obstajati. Oktobra 1581 je Marija rodila (drugega) Dmitrija, in to na isti mesec kot starejšega Dmitrija leta 1552. Ivan je v fantka najbrž polagal vse svoje upe, saj je ta bil ne glede na vse njegov zadnji dedič, četudi nelegitimen.

Smrt krutega otroka

Ko je Ivan leta 1584 umrl, Fjodor, ki je postal naslednji car, Dmitrija ni priznal za dediča. Veljal je za carjevega nezakonskega sina, pankrta. Dmitrija in njegovo mati je poslal iz Moskve v Uglič. Angleški diplomat Jerome Horsey je zapisal, da je "nekdanja carica potovala s spremstvom, naloženimi oblekami, nakitom, hrano, konji itd." V Ugliču je mali Dmitrij živel kot lokalni knez. Fjodor je poslal tudi enega svojih visokih uradnikov Mihaila Bitjagovskega, da bi nadziral Dmitrija in njegovo mati.

Lion10 (CC BY-SA 4.0)

Sodobniki pišejo, da je bil Dmitrij nenavadno krutega značaja. Angleški veleposlanik v Rusiji Giles Fletcher je zapisal: "Že v mladih letih so se v njem začele odražati vse lastnosti njegovega očeta. Z veseljem opazuje klanje ovac in živine, rezanje vratov in krvavenje (česar se otroci navadno bojijo) ter ubijanje gosk in kokoši s palico."

15. maja 1591 pa so Dmitrija našli mrtvega na dvorišču njegovega dvorca v Ugliču z rano na vratu. V trenutku smrti tam ni bilo nikogar in tudi prič ni bilo nobenih, ki bi lahko povedale, kaj se je zgodilo.

Zadnjič so ga videli živega, ko se je igral svajko, tradicionalno rusko igro, pri kateri se v tla zabijajo ostri kovinski žeblji. Igral se je skupaj z dvema drugima fantoma, sinovoma dvorjank. Njegove varuške in dojilja so bile v bližini, a so kasneje trdile, da niso videle, kaj se je zgodilo. Očitno je nekdo ali nekaj zabodlo Dmitrija v vrat.

Nekaj minut zatem so našli mrtvo truplo Dmitrija. Marija je ob tem prizoru stekla iz palače na dvorišče in začela s palico tepsti Dmitrijevo varuško Vasiliso Volhovo. Medtem je dojilja Arina Tučkova sumila, da se je morda Dmitrij sam poškodoval med nenadnim epileptičnim napadom.

Svajka

Maksim Šanin (CC BY-SA 4.0)

Ko so ljudje v Ugliču izvedeli za Dmitrijevo smrt, so zazvonili zvonovi in kmalu se je zbrala množica. Marija, ki je bila še zmeraj v šoku, je naštela več ljudi, za katere je menila, da so ubili carjeviča. To so bili Osip Volhov (sin Dmitrijeve varuške), Danila Bitjagovski (sin uradnika Mihaila) in Nikita Kačalov, ki so bili v Ugliču, da bi pazili na Dmitrija. A čeprav noben izmed teh ljudi naj ne bi bil prisoten na dvorišču v času Dmitrijevega umora, jih je tolpa linčala do smrti pod obtožbo, da naj bi bili odposlanci Borisa Godunova, ki je dejansko vodil državo kot svak carja Fjodorja.

Carjevičevo truplo so nato odnesli v tamkajšnjo cerkev. Čez štiri dni je v Uglič prispela na hitro sestavljena preiskovalna komisija na čelu z Vasilijem Šujskim.

Ugliška afera

Kar je sledilo, je postalo znano kot ugliška afera. Komisija je zaslišala več kot 150 ljudi v mestu, vključno s tistimi, ki so sodelovali pri umorih moskovskih uradnikov, poslanih, da bdijo nad Dmitrijem. Glavni cilj komisije je bil zavreči Marijino trditev, da sta bila Kačalov in Bitjagovski poslana za umor Dmitrija.

Smrt Dmitrija

Andrzej Hryncewicz

Nemudoma po preiskavi je Šujski poročal v Moskvo, da je bil Dmitrij smrtno ranjen med igranjem svajke. Marijo je prisilil, da je priznala, da je bil umor moskovskih uradnikov nezakonit in spodbujen z njenimi dejanji. Nato so jo poslali v samostan Beloozero kot nuno. Njena družina, skupaj z mnogimi Ugličani, je bila izgnana v Sibirijo, mnogi drugi prebivalci pa so bili obsojeni na smrt.

A leta 1606, potem ko je metropolit Filaret prinesel carjevičevo truplo v Moskvo, je takratni car Vasilij Šujski prisegel, da so Dmitrija leta 1591 ubili ljudje Borisa Godunova. Marija Nagaja, v tistem času znana po svojem redovniškem imenu Marta, je bila prisiljena v sprejetje te zgodbe in priznanje, da je v krsti njen sin.

Zakaj Dmitrij najverjetneje ni bil umorjen

Ta razlaga je ostala uradna, in ko so se leta 1613 na oblast zavihteli Romanovi, so jo sprejeli tudi oni. A ruski zgodovinarji iz 19. in 20. stoletja, vključno s slavnimi imeni kot npr. Sergej Platonov in Ruslan Skrinikov, so menili, da Dmitrij ni bil ubit in da je bila verodostojna prva preiskava iz leta 1591.

Matthias Kabel (CC BY-SA 3.0)

Kot glavni razlog za to trditev navajajo, da če bi Boris Godunov hotel ubiti Dmitrija, bi to storil na precej bolj prikrit način, kot npr. s strupom. Tudi Ivan Grozni in njegov sin Ivan sta bila najverjetneje zastrupljena, saj je to bil takrat bolj pogost način za onesposabljanje političnih nasprotnikov kot pa umori sredi belega dne.

Dmitrijeva cerkev v Ugliču

Belliy (CC BY-SA 4.0)

Po drugi strani obstajajo pričevanja, da naj bi Dmitrij že prej trpel za epileptičnimi napadi. Poleg tega oseba med epileptičnim napadom ne more v rokah držati ničesar in si tako ne more sama prizadejati poškodb. Ivan Krilov (1906-1996), sovjetski strokovnjak s področja kriminologije in forenzike, je trdil, da je najverjetneje eden od fantov, ki sta se igrala z Dmitrijem, tega po pomoti ranil s kovinskim žebljem in takoj zatem v strahu pobegnil proč. Ugliška afera ostaja predmet polemik še do dandanes.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.