Čeprav obstajajo dvomi in nejasnosti o dejanskih okoliščinah pri povabilu Varjagov, da zavladajo ruskim deželam, se zgodovinarji strinjajo, da kdorkoli je že bil Rjurik, prvi varjaški knez, v nobenem primeru ni bil po poreklu Rus.
Asimilirani Rjurikoviči
javno lastništvo
Z gotovostjo lahko sklepamo, da so prvi knezi ruskih dežel bili Nordijci. Imeli so tudi skandinavska imena – Igor, Oleg, Olga. A do 10. stoletja so se že asimilirali in postali eno z ruskim prebivalstvom.
Vladimir Veliki, kijevski knez, ki je pokristjanil Rusijo, je bil rojen Rjurikovič, Rjurikov pravnuk. Skušal je vzpostaviti dinastične zveze s tujimi državami in v zasledovanju tega cilja je svoje hčere poročil s tujimi knezi in kralji. Zaradi pomanjkanja zgodovinskih podatkov sicer ne vemo, koliko porok je dejansko organiziral.
Njegova hči Premislava (roj. 1015) na primer, je postala žena madžarskega kneza Ladislasa Plešastega (997-1030), Marija Dobroniega (1012-1087) pa je bila žena poljskemu vojvodu Kazimirju I. Obnovitelju (1016-1058).
Nihče od Vladimirjevih hčera ali njihovih potomcev pa se ni vrnil v ruske dežele.
Rjurikoviči so Rusiji vladali do zgodnjega 17. stoletja, ko je, po t. i. obdobju zmede ali smute prestol prevzela dinastija Romanovih.
Peter Veliki in "nova kri" v dinastiji Romanovih
Car Aleksej Mihailovič (1629-1676), oče Petra Velikega, je bil zelo rigorozen glede tradicije, ko je prišlo do dinastičnih porok. Ni odobraval poročanja svojih hčera s tujimi knezi, najverjetneje zato, ker ni želel, da bi kakšna tuja dinastija imela kakršnekoli pravice do ruskega prestola.
K. Weygel; Ivan Sokolov
Za razliko od Alekseja Mihailoviča pa je njegov sin Peter svoje hčerke in nečakinje izkoristil kot figure v veliki evropski dinastični igri. Organiziral je poroko svoje nečakinje Ane Ivanovne (1693-1740) s Friderikom Viljemom, vojvodo kurlandskim (1692-1711), ki je nesrečno umrl kmalu po poroki, morebiti prav zaradi ekscesnega popivanja na ruskem dvoru s Petrom. Ana in Friderik Viljem nista imela potomcev.
Lucas Conrad Pfandzelt
Ana (1708-1728), hči Petra in njegove druge žene Katarine (1684-1727), ki je bila rojena, še preden se je Peter poročil s Katarino, pa je postala žena Karlu Frideriku, vojvodi Holstein-Gottorpškemu (1700-1739). Ana se je preselila v Kiel, prestolnico nemške dežele Schleswig-Holstein in čeprav je umrla mlada, je samo tri mesece pred smrtjo rodila Karla Petra Ulrika Schleswig-Holstein-Gottorpškega (1728-1762), ki je postal ruski car po imenu Peter III.
Nemški Romanovi
Jelizaveta Petrovna (1709-1762), še ena od mlajših hčera Petra in Katarine, je bila zadnja ruska vladarica, po žilah katere se je pretakalo vsaj pol ruske krvi (po poreklu je bila Livonka). Petra III., ki jo je nasledil, je s prestola vrgla Katarina (1729-1796), roj. Sophie Anhaltška-Zerbstška.
Vladimir Borovikovski; Stepan Ščukin
Edini sin Petra III. in Katarine II. Pavel I. (1754-1801) se je poročil dvakrat, obakrat z nemškima kneginjama. Njegova prva žena Vilhelmina Luiza Heško-Darmstadska (1755-1776) je umrla med porodom skupaj z mrtvorojenim sinom, njegova druga žena Sofija Doroteja Württemberška (1759-1828) pa je postala Marija Fjodorovna, potem ko je sprejela rusko pravoslavno vero.
Vsi Pavlovi in Marijini otroci, vključno z Aleksandrom (1777-1825) in Nikolajem (1796-1855), ki sta kasneje postala ruska carja, so bili stoodstotno nemške krvi in vsi njihovi potomci prav tako, saj v 19. stoletju ruski vladarji, zanimivo, niso poročali nobenih ruskih kneginj – v dinastičnem smislu zanje preprosto ni bilo primernih kandidatk in Romanovi so se v 19. stoletju strogo držali nasledstvenih pravil, ki so takrat veljala v Rusiji. Ta pravila so velevala, da se lahko prestolonasledniki poročajo samo z ženskami, ki so jim enake ali blizu po monarhičnem statusu – v Rusiji pa ni bilo nobene druge dinastije, ki bi se lahko primerjala z Romanovimi. Tako preprosto niso imeli izbire, kakor pa da se poročajo z evropskimi kneginjami, najraje nemškimi zaradi dolgotrajnih vezi, ki so se začele s poroko Petrove hčerke Ane z vojvodo Holstein-Gottorpškim. Na koncu je to privedlo do tega, da so Romanovi pristali v ožjem sorodstvu z angleško dinastijo Windsorjev (nekdanjo nemško dinastijo Saxe-Coburg in Gotha).
javno lastništvo
Proti koncu 19. stoletja so ruski carji še komajda znali rusko. Aleksander III. (1845-1894) je govoril rusko z močnim nemškim naglasom, njegov sin Nikolaj II. (1868-1918), zadnji ruski car, pa se je najraje pogovarjal kar angleško, celo s svojo ženo Aleksandro Fjodorovno (1872-1918), roj. Alix Heška in Renska.
Čeprav sta Nikolaj in Aleksandra leta 1913 sebe in ves dvor oblekla v tradicionalne ruske obleke, narejene na podlagi krojev iz 17. stoletja, da bi obeležila 300. obletnico dinastije Romanovih, sta dejansko zgolj igrala, da sta Rusa.