Zakaj je v Sovjetski zvezi četrtek bil "ribji" dan?

Kira Lisickaja (Foto: Andrej Solomonov/Sputnik)
Država je uporabljala vse mogoče trike, da bi sovjetske ljudi navadila jesti ribe. Toda zakaj?

"Četrtek je ribji dan" - ta stavek Rusi poznajo že od otroštva. V ZSSR so ribje dneve uvedli dvakrat iz različnih razlogov. Toda ljudje se kljub temu niso navadali jesti rib.

Kdo si je izmislil ribje dni?

Leta 1932 je bil ljudski komisar za oskrbo ZSSR in v prihodnosti minister za prehrambeno industrijo Anastas Mikojan resno zaskrbljen zaradi pomanjkanja mesa. Kolektivizacija in agresivni ukrepi oblasti za pobiranje davka na hrano od kmetov so povzročili krizo v prašičereji, zmanjšanju števila živine in veliko lakoto v letih 1930–33.

Vse to je privedlo do dejstva, da je Mikojan izdal ukaz "O uvedbi ribjega dne v obratih javne prehrane." To ni bil nujno četrtek, a od takrat so tovarniške in druge menze en dan v tednu zagotovo postregle ribe v različnih oblikah: v kotletih, v kroglicah, ocvrte in kot ribjo juho. Riba je bogata z lahko prebavljivimi beljakovinami, fosforjem, jodom in številnimi drugimi koristnimi vitamini in hranili, je zagotavljala oblast.

Sovjetska propaganda je delovala s polno paro in oglaševala ribje izdelke na vse mogoče načine - od propagandnih plakatov do razstavljanja izdelkov v trgovinah. Pojavil se je priljubljen slogan, ki so ga razglašali v vseh menzah: "Na meniju je vedno prostor za ribe! Ribje jedi popestrijo prehrano!".

Glavna uprava za ribolov in ribjo industrijo

Že v samem začetku sovjetske države se je pod Ljudskim komisariatom za oskrbo pojavila organizacija Glavriba - glavna uprava za ribolov in ribjo industrijo. Leta 1939 so se odločili, da ribam dodelijo posebno mesto, in ustanovili celoten ljudski komisariat za ribjo industrijo. Vodila ga je žena ministra za zunanje zadeve Molotova Polina Žemčužina.

Ena od njenih glavnih nalog je bil razvoj industrije ribjih konzerv. Takrat je bilo konzerviranje edini način, kako najhitreje dostaviti ribe na mizo vseh prebivalcev ogromne države. Skuše, losos, papaline - Žemčužina je poskrbela, da se je pojavilo več kot 50 vrst konzerv, ki so jih množično prodajali v vseh trgovinah.

Sovjetske gospodinje so zanje pripravile številne recepte, ki so še vedno zelo priljubljeni, vključno s sendviči s papalinami ali solatami za praznično mizo, od sleda pod kožuhom do "mimoze" iz pacifiškega lososa (gorbuše).

Poleg tega sta bila črni in rdeči kaviar zelo poceni in dostopna dobrina vse do Stalinove smrti. Kaviar je bil eden vodilnih izvoznih surovin, ki so ga aktivno pridobivali na Kaspijskem jezeru. Toda če so v carskih časih znali ceniti pravo vrednost kaviarja, ga sovjetski državljani nikakor niso razumeli. Zato so se pojavili nekateri plakati z napisi "prisili se, da ješ kaviar."

Med vojno je ribja propaganda nekoliko zamrla, vendar se je že v petdesetih letih začela množična proizvodnja priljubljene in poceni konzervirane hrane, kot je bila, na primer, "papalina v paradižnikovi omaki". Po legendi je generalni sekretar Nikita Hruščov, potem ko je poskusil to jed, dejal, da si boljšega ne morete zamisliti. "Papalina v paradižnikovi omaki" je postala priljubljena jed študentov, pohodnikov in kot prigrizek ob pijači.

V šestdesetih letih so se oblasti odločile osvojiti ocean, ZSSR pa se je celo uvrstila med vodilne pri lovu oceanskih rib. Takšna riba je bila precej drugačna in je največkrat kupca dosegla le globoko zamrznjena, poleg tega pa je niti niso znali pripraviti.

Zakaj četrtek?

Leta 1976 se je v Sovjetski zvezi znova pojavilo pomanjkanje mesa in centralni komite partije se je odločil uvesti "ribji dan", ki ga je tokrat padel na četrtek.

Uradno so izbiro dneva pojasnili z dejstvom, da bo ravno v četrtek prodaja ribjih izdelkov najučinkovitejša. Obstaja tudi mnenje, da je bil četrtek izbran v poduk vernikom (v državi je takrat uradno vladal ateizem), saj so postni dnevi v pravoslavju ravno sreda in petek.

Delavci teh dni niso marali preveč - ribje jedi v menzi so bile le redkokdaj okusne. Zato so menili, da bi lahko ribji dan vplival tudi na delovno produktivnost - in so ga s tem namenom postavili bližje koncu tedna.

Inšpektor kakovosti v proizvodnji konzerv v Jamalo-Neneški ribji tovarni, 1972

"Sovražil sem četrtke, niti pomisliti nočem na vonj in izgled te ribe v menzi! Ponavadi sem s seboj prinesel sendviče s klobasami ali pa tisti dan sploh nisem jedel," se spominja Moskovčan Sergej svoje mladosti konec sedemdesetih let.

Sovjetski ljudje so se radi šalili o ribjem dnevu in pomanjkanju mesa; med ljudmi je bilo veliko anekdot in šal. Na primer, da je bilo ob četrtkih celo v bordelih moč zaslediti morske deklice.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke