Kako je prvi človek na Luni obiskal Sovjetsko zvezo (FOTOZGODBA)

V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja bi težko našli bolj priljubljene ljudi od kozmonavtov. Začetniki osvajanja vesolja so uživali zares vesoljno pozornost in spoštovanje. 24. maja 1970 je v Sovjetsko zvezo priletel eden od idolov tistega časa – astronavt Neil Armstrong, ki je kot prvi v zgodovini človeštva stopil na površje Lune.

Pred Armstrongom je "državo, kjer je zmagal socializem" od ameriških astronavtov obiskal samo poveljnik plovila Apollo-8 Frank Borman, ki je zaslužen za prvi oblet Lune.

Zgodovinski obisk prvega človeka na Luni v ZSSR se ni začel v Moskvi. 24. maja je Armstrong priletel v Leningrad, kamor je bil povabljen, da v sklopu 13. zasedanja Mednarodnega komiteja za vesoljske raziskave (KOSPAR) predstavi svoj prispevek z naslovom Preučevanje Lunine površine. Nastop slavnega Američana so si prišli ogledati delegati iz 30 držav.

V kulturni prestolnici Sovjetske zveze je Neil Armstrong preživel nekaj dni. Med drugim je obiskal Ermitaž, Vojaško-pomorski muzej in Veliki peterhofski dvorec.

Armstrong ni izpustil niti obiska ob obali zasidrane križarke Avrora, katere strel iz topa je 7. novembra 1917 oznanil začetek oktobrske revolucije v Rusiji.

Po koncu konference 29. maja je Armstrong poletel v "prestolnico Sibirije" Novosibirsk. Tam je po lastni pobudi obiskal hišo, v kateri je v začetku 20. stoletja živel in ustvarjal znanstvenik Jurij Kondratjuk, katerega izračune optimalne trajektorije poleta do Lune je NASA uporabila v programu Apollo. Armstrong si je za spomin nabral celo prgišče prsti z okoliške parcele.

Da bi astronavt lahko dostojno izkusil lepoto sibirske narave, so ga vzeli na izlet z ladjo po Novosibirskemu umetnem jezeru na reki Ob, med ljudmi znanem kar kot Obsko morje.

Med organiziranim piknikom na bregu reke je Neil Armstrong dokazal svoj kuharski talent in za vso ekipo skuhal rusko tradicionalno ribjo juho – uho.

Nazadnje se je slavni astronavt ustavil še v sovjetski prestolnici. Nihče od potnikov na letalu iz Novosibirska v Moskvo 31. maja ni posumil, da del poleta za krmilom ne sedita Aeroflotova pilota pač pa Armstrong in Georgij Beregovoj, sovjetski kozmonavt, ki je spremljal Američana.

Ameriški astronavt se je sprehodil po Rdečem trgu, obiskal mavzolej Lenina in položil cvetje h grobu Jurija Gagarina ob kremeljskem obzidju.

Med srečanjem s predsednikom sovjeta ministrov ZSSR Aleksejem Kosiginom je Armstrong slednjemu podaril posodico z vzorci Luninega površja in majhno sovjetsko zastavico, ki je skupaj z astronavti in zastavami 130 drugih držav bila na Luni. Kosigin mu je v odgovor odvrnil, da se "sovjetski narod bolj kot katerikoli drug navdušuje nad njegovo hrabrostjo in znanjem".

Na osebno vabilo vidnega sovjetskega letalskega konstruktorja Andreja Tupoljeva je Armstrong obiskal tudi hangar, kjer je stalo najnovejše nadzvočno potniško letalo Tu-144. S tem je postal prvi tujec, ki mu je bilo dano, da si ogleda notranjost "sovjetskega Concorda".

Največje zanimanje je Neil Armstrong seveda pokazal ob obisku 1. znanstvenoraziskovalnega testnega centra za usposabljanje kozmonavtov, poimenovanega v čast Juriju Gagarinu, v Zvezdnem mestu nedaleč od Moskve. Ekskurzijo za Američana je vodila prva ženska v vesolju kozmonavtka Valentina Tereškova.

Najbolj pretresljiv trenutek zanj pa je nedvomno bilo srečanje z vdovama umrlih kozmonavtov Valentino Gagarino in Valentino Komarovo, katere mož Vladimir Komarov je postal prvi človek v zgodovini, ki je umrl med poletom v vesolje. Kakor je kasneje Armstrong priznal novinarjem, ga je ta pogovor "globoko ganil".

Med darili, ki jih je dobil v času svojega obiska Sovjetske zveze, sta bili maketi vesoljskih plovil Sojuz-4 in Sojuz-5 ter lovska puška, ki jo je prejel iz rok sovjetskih kozmonavtov, s katerimi se je med tem osebno spoprijateljil.

Obisk Neila Armstronga v ZSSR leta 1970 je postal pomemben korak v procesu razvoja dvostranskih odnosov obeh velesil v obdobju hladne vojne. Deloma je bila tudi po njegovi zaslugi leta 1975 izvedena skupna sovjetsko-ameriška poskusna misija Sojuz-Apollo.