Najzgodnejše omembe Rjurika najdemo v kroniki Zgodovina minulih let, najstarejšem ohranjenem ruskem letopisu. A težava je v tem, da je bil letopis napisan v 12. stoletju, približno 150-200 let po Rjurikovi domnevni smrti in zaradi pomanjkanja informacij se še danes odvijajo debate o njegovem dejanskem obstoju.
Obdobje od 8. do 11. stoletja v Evropi je znano kot obdobje Vikingov, ko so skandinavski konungi (poglavarji) oblegali in ropali evropska mesta, vasi in države, ter jim nalagali plačevanje dajatev. Do 11. stoletja so se Vikingi ustalili tudi v Severni Ameriki. Prav v tem času – leta 862, kakor pravi letopis – naj bi bil Varjag (Viking) po imenu Rjurik skupaj s svojima bratoma Sineusom in Truvorjem povabljen v ruske dežele s strani več slovanskih plemen, ki so živela v okolici Novgoroda.
Letopis pravi, da naj bi Slovani Varjagom poslali naslednje sporočilo: "Naša dežela je velika in bogata, a ne pozna nikakršnega reda. Pridi in nam vladaj." Rjurik je nato prispel v Novgorod in postal njegov vladar, medtem ko sta se njegova brata ustalila v Beloozeru (Sineus) in Izborsku (Truvor). Ko sta umrla, je Rjurik postal edini vladar teh ozemelj in jim vladal vse do svoje smrti leta 879, ko je oblast prevzel Oleg Novgorodski, s katerim se je začela dinastija Rjurikovičev.
Ampak, a se je to kadarkoli zares zgodilo? Predstavili bomo dva nasprotna argumenta – zgodovinarjev, ki trdijo, da je bil Rjurik resničen skandinavski poglavar, in tistih, ki so prepričani, da ni nikoli obstajal.
Rjurik je bil resnična zgodovinska osebnost
Podporniki t. i. vikinške hipoteze pravijo, da je bil Rjurik resnična zgodovinska osebnost, vikinški poglavar, ki je ustanovil bodočo rusko državo. Zgodovinar Jevgenij Pčolov, vodilni zagovornik te hipoteze in avtor znanstvene biografije o Rjuriku trdi, da je so bili Varjagi iz ruskih kronik Vikingi, skandinavski poglavarji, in da je bil Rjurik definitivno eden izmed njih.
Pčolov omenja, da naj bi kijevski metropolit Spiridon v zgodnjem 16. stoletju preučeval poreklo moskovskih velikih knezov in prišel vse do Rjurika, medtem ko je hkrati trdil celo, da naj bi bil ta daljni sorodnik rimskega cesarja Avgusta (63 pr. n. š. - 14 n. š.). Tako so bili veliki moskovski knezi dojeti kot potomci Avgusta in posledično aristokrati. Za Moskovsko kneževino je bil realen obstoj Rjurika torej ideološki temelj njenega lastnega obstoja. Ampak, ali imamo dovolj virov, da lahko dokažemo, da je Rjurik resnično obstajal?
Arheološki dokazi potrjujejo, da so bila ozemlja severne Rusije, torej Novgorod, Pskov, Izborsk in druga mesta v 9. stoletju, ko naj bi Rjurik živel (za letnico njegove smrti se omenja leto 879), resnično pod močnim vplivom skandinavskih varjaških plemen in naj bi z njimi tudi trgovala. Zgodnja ruska imena, kot so Oleg, Gleb, Igor, Rogneda in druga, imajo skandinavske korenine, sama beseda "Rus’", ki je kasneje postala koren naziva "Rusi", je bila ime plemena, ki mu je sodeč po podatkih iz letopisa pripadal Rjurik.
Mnogi priznani ruski zgodovinarji, med drugim Georgij Vernadski (1887-1973) in Boris Ribakov (1908-2001) so trdili, da je bil Rjurik, ki je prišel v ruske dežele, v Evropi znan kot Rorik Dorestadski (810-880). Bil je danski Viking, ki je osvojil današnjo Jutlandijo (Kimbrijski polotok), vladal srednjeveškemu mestu Dorestad, za nekaj časa držal posesti na Nizozemskem, vključno z mestom Utrecht in v svojih poznejših letih prišel na novgorodsko ozemlje ter začel od tamkajšnjih slovanskih plemen pobirati davek v zameno za zaščito.
Nek drugi priznani ruski zgodovinar Anton Gorski, ki se ukvarja z zgodovino srednjega veka, pa pravi, da so ruska plemena v nekaterih bizantinskih kronikah opisana kot "ljudje, ki izvirajo od Frankov (germansko ljudstvo)", kar namiguje na možnost, da bi lahko Rjurik Novgorodski in Rorik Dorestadski bila ena in ista oseba. A kljub temu neposrednega in jasnega zgodovinskega ali arheološkega dokaza za Rjurikov obstoj ni in zato mnogi zgodovinarji dvomijo vanj.
Rjurik je mit
Ruska zgodovinarja Jelena Meljnikova in Vladimir Petruhin menita, da je zgodba o povabilu Varjagov zgodovinski mit. Ta legenda se po njunem mnenju sklada s tradicionalnimi ljudskimi zgodbami o izvoru državne moči in vladajoče dinastije, ki jih lahko najdemo tudi v starodavnih pripovedih drugih ljudstev.
Zgodovinar Igor Daniljevski, še en priznani strokovnjak s področja zgodovine antične in srednjeveške Rusije in vodilni nasprotnik Jevgenija Pčolova glede hipoteze Rjurikovega obstoja, pravi: "Legenda o povabilu Rjurika je pač legenda in ne vemo zares, če ima sploh kakršnokoli zasnovo v dejanski zgodovini."
Da bi dokazal svoj prav, Daniljevski poudarja naslednji podatek; Widukind Corveyjski (925-973), srednjeveški letopisec saškega rodu, ki je živel stoletje po domnevnem obstoju Rjurika in približno stoletje pred nastankom Zgodovine minulih let, v svoji kroniki z naslovom Dejanja Sasov omenja, kako so se Briti k Sasom obrnili s približno enako prošnjo, kot naj bi jo Slovani poslali Varjagom. "Naša dežela je bogata in plodna, a smo neprestano pod napadi [drugih plemen]."
Daniljevski nadalje trdi, da je kronologija Zgodovine minulih let čista fikcija in da je bila ustvarjena iz političnih razlogov, da bi ideološko podprla legitimnost dinastije Rjurikovičev, ki si je v 11. stoletju s težavo prizadevala za nadzor nad ruskimi deželami, saj so ji glede tega konkurirala srednjeevropska in celo vzhodnoevropska nomadska ljudstva.
***
Debata med ruskimi zgodovinarji o realnem obstoju Rjurika kot zgodovinske osebnosti se verjetno ne bi nikoli polegla. Možno je, da bodo nekateri na novo odkriti viri dodatno osvetlili to zadevo, zaenkrat pa obstaja konsenz o tem, da je dinastijo Rjurikovičev dejansko začel nek knez, morda Rjurik, in da je ta dinastija na koncu prevzela politično moč v Rusiji in postavila Moskvo za njeno prestolnico. Leto 862 še zmeraj velja za začetno leto ruske politične zgodovine. A Rusija kot država ni bila ustanovljena takrat – to se je zgodilo precej kasneje, verjetno v 15. stoletju v času vladanja velikega moskovskega kneza Ivana III.
Preberite še: Zakaj je Rusiji vladalo toliko Nerusov?