Na začetku so bile štiri neodvisne republike, ki so leta 1922 podpisale deklaracijo o ustanovitvi ZSSR oz. Zveze sovjetskih socialističnih republik. To so bile Ruska sovjetska federativna socialistična republika (RSFSR), Ukrajinska (USSR) in Beloruska sovjetska socialistična republika (BSSR) ter Zakavkaška sovjetska federativna socialistična republika (ZSFSR).
Russia Beyond
Sčasoma so se pridružile nove republike in do leta 1956 je bilo ustanovljenih končnih 15 republik. Leta 1991 je Sovjetska zveza razpadla in njenih 15 republik je postalo neodvisnih držav. Tukaj je seznam sovjetskih socialističnih republik po vrsti, kakor so naštete v sovjetski ustavi iz leta 1977. Zaporedje dejansko odraža število prebivalcev v posamezni republiki v času njene ustanovitve.
Preberite še: Kako je na pogorišču carske Rusije nastala ZSSR?
1. Ruska SFSR
Ruska republika, ki se je pojavila po revoluciji 1917 in padcu Ruskega imperija, je bila dejansko zibelka bodoče Sovjetske zveze. Boljševiki so celo prestolnico prestavili v Moskvo, zato da bi oznanili ustanovitev nove države. RSFSR je imela zapleteno notranjo strukturo s številnimi avtonomnimi republikami znotraj svojega ozemlja. Po razpadu Sovjetske zveze je bila Ruska federacija ustanovljena s skoraj isto federalno strukturo, kakršno je imela prej. Prav Rusija je postala tudi pravna naslednica ZSSR.
2. Ukrajinska SSR
Ukrajinska prestolnica Kijev je bila prva ruska prestolnica in velja za "mati ruskih mest". Ukrajina je bila dolgo del Ruskega imperija, po revoluciji pa je obstajala kot samostojna država. Leta 1940 in po drugi svetovni vojni je bilo ozemlje Ukrajine razširjeno (Krim je bil Ukrajini pripojen leta 1954).
3. Beloruska SSR
Zgodovinsko je del Belorusija pripadal Republiki obeh narodov (Poljsko-litovski državi) in Ruskemu imperiju. Beloruska republika se je prvič pojavila leta 1919, potem ko je bilo njeno ozemlje osvobojeno nemške okupacije s prve svetovne vojne. Tako je republika postala ena od ustanovnih članic ZSSR in dobila novo prestolnico Minsk. Končne meje republike so bile utrjene po koncu druge svetovne vojne.
4. Uzbeška SSR
Leta 1920 sta dve srednjeazijski državi, Hivski kanat in Buharski kanat, po revolucionarnem vrenju izginili z zemljevida. Namesto njiju sta bili ustanovljeni Buharska ljudska sovjetska republika in Horezmska ljudska sovjetska republika, ki sta se Sovjetski zvezi pridružili leta 1923.
V enem letu pa so sovjetske oblasti izvedle popolnoma novo razmejitev in ustanovile nove ozemeljske enote, ki so jih vzpostavile na podlagi etničnih mej, in tako je med drugim nastala tudi Uzbeška republika. Njena prva prestolnica je bila Buhara, nato Samarkand, od leta 1930 naprej pa je to dokončno postal Taškent.
5. Kazaška SSR
Ozemlje sovjetske Kazaške republike, današnjega Kazahstana, je bilo nekoč del Rusije. Po številnih reformah in podelitvi avtonomije se je v procesu razmejitve Srednje Azije leta 1924 na koncu pojavila Kazaška republika kot posebna ozemeljska enota, katere prestolnica je leta 1929 postal Almati.
Wikipedia
6. Gruzijska SSR
Gruzija je bila del Ruskega imperija od leta 1801. Po revoluciji se je pridružila Zakavkaški sovjetski federativni socialistični republiki, ki je postala ena od ustanovnih republik ZSSR. Kasneje, leta 1936, je bila Zakavkaška republika razdeljena na tri sovjetske socialistične republike – Azerbajdžansko, Armensko in Gruzijsko. Istega leta je bila prestolnica Tiflis preimenovana v Tbilisi, kakor se imenuje še danes.
7. Azerbajdžanska SSR
Boljševiki so oblast v Azerbajdžanu prevzeli leta 1920 s pomočjo lokalnih članov partije. Republika je bila sprva samostojna, nato pa se je leta 1922 pridružila Zakavkaški sovjetski federativni socialistični republiki, ki je soustanovila ZSSR. In isto kakor Gruzijska republika, se je tudi Azerbajdžanska pojavila po razdelitvi Zakavkazja leta 1936. Prestolnica je postal Baku.
8. Litvanska SSR
Baltske države, Litva, Latvija in Estonija, so bile zadnje republike, ki so se pridružile ZSSR. Veliko ozemlje Litve je postalo del Ruskega imperija po delitvi Republike obeh narodov. Po koncu nemške okupacije Litve med prvo svetovno vojno je ta dobila samostojnost. Da bi preprečile pojav nacistične vojske ob meji ZSSR, so sovjetske oblasti prisilile Litvo v podpis sovjetsko-litovskega sporazuma o vzajemni pomoči. Nato je v državo vstopila Rdeča armada, kar so Litvanci dojemali kot okupacijo. Leta 1940 je bila razglašena Litvanska SSR s prestolnico Vilniusom.
9. Moldavska SSR
Moldavija se je ZSSR pridružila tik pred baltskimi državami, zgodaj leta 1940. Republika je bila ustanovljena na področju ozemlja nekdanje Besarabije. Zgodovinsko je bila v 19. stoletju del Ruskega imperija, po oktobrski revoluciji leta 1917 pa je pripadla Romuniji. Sovjetska vlada je Romunijo prosila, da ozemlje vrne, in ta je v želji, da bi se izognila konfliktu, to tudi storila.
10. Latvijska SSR
Livonska gubernija je bila nekoč del Ruskega imperija in so jo prav tako kot Litvo med prvo svetovno vojno okupirali Nemci. Leta 1918 je vzniknila republika Latvija, ki pa je bila samostojna le do leta 1939. Skladno s paktom o nenapadanju Molotov-Ribbentrop je Latvija skrivoma padla pod sovjetsko interesno območje. Ko so nacisti začeli drugo svetovno vojno, so sovjetske oblasti Latviji izdale ultimat, da Rdečo armado spusti na svoje ozemlje. Leta 1940 je bila ustanovljena Latvijska SSR s prestolnico Rigo, ki se je pridružila Sovjetski zvezi.
11. Kirgiška SSR
Ozemlje današnje Kirgizije je bilo do leta 1936 avtonomno območje RSFSR, nato pa je postalo samostojna sovjetska socialistična republika, s čimer so Kirgizi prvič v sodobni zgodovini dejansko dobili državnost. Prestolnica Pišpek je bila v sovjetskem obdobju preimenovana v Frunze po slavnem boljševiškem revolucionarju, ki je tam deloval. Po razpadu Sovjetske zveze je mesto dobilo svoje sodobno ime Biškek.
12. Tadžiška SSR
Tadžiška avtonomna republika je bila ustanovljena leta 1924 kot del Uzbeške SSR, leta 1929 pa je postala sovjetska socialistična republika in se pridružila zvezi. Med leti 1929 in 1961 se je prestolnica Dušanbe imenovala Stalinabad pod Josifu Stalinu.
13. Armenska SSR
Posamezna ozemlja sodobne Armenije so postala del Ruskega imperija v 19. stoletju. Po revoluciji 1917 je Armenija s svojo prestolnico Jerevan postala del Zakavkaške sovjetske federativne socialistične republike, leta 1936 pa je skupaj z Gruzijo in Azerbajdžanom dobila status polnopravne republike.
14. Turkmenska SSR
Turkmenska sovjetska socialistična republika s prestolnico Ašgabat je bila ustanovljena leta 1924 po sovjetski razmejitvi nekdanje Buharske ljudske sovjetske republike in Horezmske ljudske sovjetske republike. (Glej točko 4. o Uzbeški republiki, ki je nastala istočasno). Danes je Turkmenistan ena najbolj zaprtih držav na svetu.
15. Estonska SSR
Estonska gubernija s prestolnico Reval (današnji Tallinn) je bila del Ruskega imperija vse od leta 1721. Po revoluciji je ta tretja baltska država postala neodvisna, a se je po podpisu sovjetsko-estonskega sporazuma o vzajemni pomoči leta 1939 tudi ona pridružila Sovjetski zvezi (1940) in v državo je vstopila Rdeča armada. Nekateri Estonci to dejanje dojemajo kot aneksijo.
Preberite še: Kako so boljševiki pomagali ustanoviti sodobno Turčijo