Pet najpomembnejših žensk, ki so vladale Rusiji (SLIKE)

Zgodovina
ALEKSANDRA GUZJEVA
Državi že dve stoletji zapored vladajo moški, a zmeraj ni bilo tako. Rusija se spominja slavnih (in turbulentnih) časov svojih vladaric.

Kneginja Olga

Olga, vladarica Kijevske Rusije iz 10. stoletja, je najbolj znana po svojem legendarnem maščevanju, ki ga je izvedla, potem ko je bil umorjen njen mož Igor. Po pisanju najzgodnejših ruskih letopisov je bil knez Igor vnuk Rjurika, Varjaga, ki naj bi ga slovanska plemena poklicala, da jim vlada in vzpostavi red.

Igor je, isto kot njegov dedek, od plemen pobiral dajatve, a eno med njimi, Drevljani, je bilo razburjeno nad visokimi davki, zato so kneza ubili.

Olga, ki je bila tudi sama Varjaginja, je postala regentka svojemu majhnemu sinu in še zdaleč ni bila kakšno prestrašeno dekle. Najprej je pobila drevljanske ženitvene posrednike, ki so si jo drznili vprašati, če bi se poročila z njihovim knezom, nato pa je požgala še njihove vasi.

Onkraj vsega tega se je Olga v zgodovino zapisala kot prva med ruskimi vladarji, ki je sprejela krščanstvo, še preden je njen vnuk Vladimir začel obsežno kampanjo pokristjanjevanja stare Rusije. V 13. stoletju je bila posvečena in je od takrat naprej čaščena najprej kot obče krščanska, kasneje pa kot pravoslavna svetnica.

Jelena Glinskaja

Naslednja mogočna vladarica v Rusiji je bila mati bodočega carja Ivana Groznega. Izhajala je iz litvanske plemiške družine, ki je imela korenine v času mongolskih vladarjev. Njeni moški sorodniki so bili vplivni ljudje okoli njenega moža velikega kneza Vasilija III. Po moževi smrti pa je Jelena izvedla državni udar in z oblasti vrgla lastne sorodnike (ter jih dejansko tudi zaprla v ječo).

Po samo petih letih vladanja naj bi jo zastrupili, a v tem času je uspela izvesti vrsto pomembnih zadev. Ena od teh je bila denarna reforma iz leta 1535, ki je poenotila valuto v ruski državi (ki je bila združena šele pred kratkim po mnogih letih fevdalnega drobljenja). Vladarica je končala tudi z dolgotrajno vojno med Rusijo in litvanskim kraljem Sigismundom I. Starim. Na koncu je dala zgraditi tudi obzidje Kitaj Gorod, pomembno moskovsko mestno utrdbo.

Sofija Aleksejevna

Kljub dejstvu, da je njen oče car Aleksej Mihajlovič imel mnogo otrok, vključno z drugimi hčerkami, je bila Sofija edina z dobro izobrazbo. Učila se je več jezikov in prebrala več cerkvenih knjig. Bila je neverjetno bistra in imela zelo močno osebnost, ki ji je dobro služila v ruski bitki prestolov 17. stoletja. Po smrti njenega očeta in starejšega brata Fjodorja Aleksejeviča je nasledstvo postalo jabolko spora med različnimi klani. Njena dva mlajša brata Ivan in Peter sta bila sinova Aleksejevih drugih žena; Ivan je bil bolehen in nesposoben samostojnega vladanja, medtem ko je bil Peter še premlad in neporočen. Zagata se je rešila s kompromisom, tako da sta bila okronana oba, medtem ko je Sofija postala njuna regentka.

Med njeno vladavino je Rusija podpisala premirje s Poljsko, začela prva uradna pogajanja s Kitajsko, tekom katerih je bila določena meja ter se pridružila sveti ligi proti Osmanom.

Leta 1689 je Peter dopolnil 17 let, se poročil, zbral vojsko in na koncu uspel izvesti državni udar ter prevzeti oblast. Ivan je še naprej uradno nosil naziv carja, a je bil dejansko prešibek in nekaj let kasneje tudi umrl. Sofija je končala v samostanu, kjer je živela vse do svoje smrti.

Jelizaveta Ruska

Jelizaveta je bila hči Petra Velikega in izjemno lepa, zato jo je oče nameraval poročiti s francoskim kraljem Ludvikom XV. Ker je bila še mlada, ni imela vladarskih ambicij in je živela precej lahkomiselno življenje. A igra prestolov je prišla tudi do nje; pravnuk Petrovega brata Ivan VI., je bil še otrok in je prišel na ruski prestol preko tujega regenta. Dvoru in plemiškim družinam to ni ugajalo, Jelizaveta pa je uživala veliko priljubljenost. S podporo dvorjanov in carske garde je izvedla državni udar, kakor svoj čas njen oče, prevzela oblast in dala zapreti mladega Ivana in njegove regente.

Preberite še: Koliko denarja so imeli ruski carji?

Bila je zelo zahodnjaška oseba in se nagibala k razsvetljenemu absolutizmu in tudi smrtne kazni ni nikoli uporabila, čeprav se je po drugi strani v času njenega vladanja oblikovalo rusko tlačanstvo in tudi telesno kaznovanje je bilo pogosto.

V dvajsetih letih svojega vladanja je Jelizaveta Rusijo pretvorila v neverjetno kulturno državo. Začela je dobo razsvetljenstva v Rusiji, ustanovila imperialno gledališče, Univerzo v Moskvi in Akademijo umetnosti v Sankt Peterburgu. Bila je velika privrženka baroka in ta stil prenesla domov v Rusijo, kjer je dobil ime jelizavetinski barok. S pomočjo italijanskega arhitekta Bartolomea Rastrellija je zgradila več imenitnih palač, med drugim Zimski in Jekaterinski dvorec v Carskem selu.

Katarina Velika

Rodila se je kot nemška kneginja Sophie Auguste Friederike von Anhalt-Zerbst-Dornburg, končala pa kot ruska vladarica in ena od najpomembnejših ruskih voditeljev v zgodovini. Vladala je več kot 30 let.

Poročila se je z ruskim prestolonaslednikom, bodočim carjem Petrom III., a njun odnos je bil zelo zapleten in Peter je bil šibka osebnost. Posledično je Katarina proti svojemu možu izvedla udar, ta pa je kasneje umrl v sumljivih okoliščinah. Po njegovi smrti se je povzpela na prestol.

Nadaljevala je po poti razsvetljenega absolutizma, ki jo je začela Jelizaveta, in izvedla več pomembnih notranjepolitičnih reform. Ustanovila je komisijo za sistematizacijo zakonov, reorganizirala administrativno delitev Rusije, podpirala trgovino, plemičem podelila imuniteto pred telesnim kaznovanjem, hkrati pa jim podelila ogromno pravic. A nekateri zgodovinarji menijo, da so prav Katarina in njeni številni ljubimci v Rusiji vzdrževali široko korupcijsko mrežo.

Katarina je bila izjemno pametna oseba in je podpirala izobraževanje. Ustanovila je prvo dekliško šolo v Rusiji. Bila je tudi podpornica umetnosti in njena ogromna zbirka slik je napolnila muzej Ermitaž, ki ga je ustanovila poleg prve javne knjižnice. Veliko je brala in si dopisovala z najbolj razsvetljenimi Zahodnjaki, kakršen je bil francoski filozof Voltaire.

Hkrati je bila seveda zelo absolutistična monarhinja, ki za dosego svojih ciljev ni varčevala ne z ljudmi ne s sredstvi. Eden od teh ciljev je bil širitev in krepitev imperija.

Preberite še: Kako je prišlo do prvega cepljenja v Rusiji