Adam Johann von Krusenstern in Vasilij Golovnin.
Ermitaž
Ta ruski trgovec iz Tverja se je zapisal v zgodovino kot eden prvih Evropejcev, ki je odpotoval v Indijo in svoje potovanje zelo podrobno dokumentiral v knjigi s poetičnim imenom "Potovanje onstran treh morij". Nikitin je okoli leta 1466 zapustil rodni Tver in se podal na pustolovsko in tvegano potovanje, ki ga je pripeljalo do krajev, kot so Derbent, Perzija, Oman, Somalija in drugi, poleg njegovega končnega cilja Bahmanija, dela današnje Indije. Nikitin je ponekod ostal za več let in dokumentiral politične, gospodarske in kulturne posebnosti oddaljenih regij in ozemelj.
Temu ruskemu raziskovalcu bi lahko pripisali odkritje stoletja, če ne bi takrat v veliki meri zanemarili njegov glavni podvig. Dežnjov je leta 1648 postal prvi človek, ki je plul skozi Beringovo ožino, ki ločuje Daljni vzhod Rusije od Aljaske, 80 let, preden je to storil Vitus Bering, drugi ruski raziskovalec, ki je ožini dal ime.
Dežnjovova odprava je bila podobna samomorilski misiji, saj so se na poti izgubila vsa plovila razen enega. Čeprav raziskovalec ni uspel požeti zaslug za pomembno geografsko odkritje, je svoje ime posodil Vzhodnemu rtu (v ruščini: "Mis Dežnjovа"), ki tvori najbolj vzhodno celinsko točko Azije.
Ta danski raziskovalec, ki je služil kot častnik v ruski mornarici, je vodil dve prelomni ruski odpravi, prvo kamčatsko odpravo od 1725 do 1731 in veliko severno odpravo od 1733 do 1743.
Bering, rojen na Danskem, je postal splošno znan po svojem ruskem imenu Ivan Ivanovič Bering. Raziskoval je severovzhodno obalo azijske celine in zahodno obalo severnoameriške celine. Čeprav je raziskovalec umrl med drugo odpravo, so v njegovo čast poimenovani geografski objekti na obeh poloblah, predvsem Beringova ožina.
Hariton Laptev
Javna domenaBratranca Lapteva sta bila sodelavca Vitusa Beringa in sta skupaj z vodjo odprave sodelovala v Veliki severni odpravi. Bratranca sta vodila dve različni ekipi odprave in sta zato sledila različnim potem. Posledično so se odkritja Dmitrija in Haritona razlikovala.
Dmitrij je bil prvi raziskovalec, ki je raziskal rusko obalo od ustja Lene do ustja reke Kolime na ruskem severu. Hariton je raziskoval najsevernejši del sibirske obale. Določil je velikost in obrise obsežnega polotoka Tajmir ter odkril številne obalne otoke na tem območju. Laptevsko morje v Arktičnem oceanu je bilo poimenovano v čast dveh bratrancev.
Portret ruskega raziskovalca Adama Johanna von Krusensterna (1770-1846).
ErmitažPotomec plemiške, a revne nemške družine, Adam Johann von Krusenstern, znan tudi kot Ivan Fjodorovič Krusenstern, je vodil prvo rusko potovanje okoli sveta, ki je potekalo od 1803 do 1806.
Car Aleksander I. je za vodenje misije izbral izkušenega raziskovalca. Primarni cilji tega neverjetnega podviga so bili krepitev trgovine s krznom z Rusko Ameriko, vzpostavitev pomorskih trgovskih poti s Kitajsko in Japonsko, olajšanje trgovine z Južno Ameriko in preučitev kalifornijske obale za možnost ustanovitve ruske kolonije.
Čeprav niso bili izpolnjeni vsi cilji odprave (Japonska je na primer zavrnila vstop ruskim ladjam), je bilo prvo rusko potovanje okoli sveta pomemben mejnik v znanstvenem, političnem in gospodarskem razvoju Rusije.
Jurij Lisjanski, portret Vladimirja Borovikovskega.
Centralni pomorski muzejLisjanski, tesni sodelavec Ivana Krusensterna, je poveljeval drugi ladji Krusensternove odprave z dvema ladjama okoli sveta. Ladja Lisjanskega - "Neva" - je začela odpravo s Krusensternovo ladjo "Nadežda" (kar pomeni upanje), vendar sta se razšlana Havajih, ko se je Lisjanski napotil proti Aljaski. Njegovo ime nosi otok Lisjanski v havajskem arhipelagu.
Ta ruski drzni človek je opravil dve potovanju okoli sveta in dvakrat uspel pobegniti iz ujetništva sovražnih sil.
Leta 1807 je Golovnin prevzel poveljstvo nad ladjo Diana in se odpravil iz ruskega pristanišča Kronstadt proti Rtu dobrega upanja v Južni Afriki. Ker je bil na morju deset mesecev, Golovnin ni vedel, da so se odnosi med Ruskim imperijem in Veliko Britanijo medtem poslabšali do točke, da je med državama izbruhnila vojna. V Simon's Town -u so Britanci pridržali Golovninovo nič hudega slutečo posadko in njihovo ladjo kot sovražno plovilo. Posadke niso aretirali, ampak so jo zaprli na ladjo do nadaljnjih navodil iz Londona. Leto dni v ujetništvu je Golovnin spoznal, da navodila morda nikoli ne bodo prišla, in načrtoval drzen pobeg. Ob pravem času je posadka prerezala sidrne vrvi in izplula iz zaliva mimo več nič hudega slutečih britanskih vojaških ladij.
Drugič je Golovnin pobegnil iz ujetništva na Japonskem. Leta 1811 so njegovo ladjo in posadko ujeli japonski bojevniki, ki so Ruse obtožili, da so kršili japonsko politiko, ki je tujcem prepovedala vstop v državo. Izpustili so jih komaj leta 1813 in Golovnin je objavil poročilo o letih v ujetništvu, ki je postalo edinstven vir znanja o eni najbolj osamljenih kultur na svetu takrat.
Portret admirala Mihaila Lazareva in Faddeja Bellingshausna (1778-1852), ruskega admirala in raziskovalca, odkritelja Antarktike.
ErmitažTa dva ruska pomorska častnika sta leta 1820 odkrila Antarktiko. Čeprav je britanski raziskovalec James Cook prečkal Antarktični krog in se leta 1773 približal obali celine na 150 milj, ni nikoli zagledal celine Antarktike.
Fabian (ali Faddei po rusko) Bellingshausen in Mihail Lazarev sta razblinila vse negotovosti v zvezi s šesto celino med njuno krožno ekspedicijo z dvema ladjama, ki je trajala od 1819 do 1821. Dve ladji - "Vostok", ki ji je poveljeval Bellingshausen, in "Mir" pod poveljstvom Lazareva, sta dvakrat obkrožili novo odkrito celino, pri čemer sta ostajali vedno skupaj.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
