Kazahinja v poročnem kostimu
Sergej BorisovRusija je v kazaške stepe stopila v začetku 18. stoletja. Prvi so pod oblast ruskih samodržcev v tridesetih letih 18. stoletja prišli kozaški klani t. i. Mlajšega in Srednjega žuza (združb), ki so pri Rusih iskali zaščito pred bojevitimi Džungari. Starejši žuz se je moral spopadati s Kokandskim kanatom, a tudi on je v drugi polovici 19. stoletja prišel pod okrilje imperija, v katerem je ostal vse do njegovega konca leta 1917.
Jabolčni bazar, dvajseta leta 20. stoletja
MAMM/MDF/russiainphoto.ruV prvih letih letih sovjetske oblasti so bila kazaška ozemlja podvržena obsežnemu nacionalno-ozemeljskem razmejevanju; imena, meje in prestolnice avtonomnih območij so se neprestano spreminjale. V devetih letih, od 1920 do 1929, so Kazahi tako zamenjali tri prestolnice – Orenburg, Kizil Ordo in Alma Ato. Administrativna in ozemeljska stabilnost je nastopila šele z letom 1936, ko je bila Kazaška avtonomna sovjetska socialistična republika izločena iz sestava Sovjetske Rusije in pretvorjena v republiko v sestavu ZSSR.
Postaja Sofijskaja, Talar. Dvajseta leta 20. stoletja
arhivska fotografijaPolitika kolektivizacije, ki so jo konec dvajsetih let izvedle sovjetske oblasti (združevanje posameznih kmetij v kolektivne) je ignorirala stvarnosti kazaškega življenja. To je skupaj s prisilno ustalitvijo nomadov in sušo, ki je takrat prizadela regijo, leta 1931 in 1932 privedlo do hude lakote. Po različnih ocenah naj bi v tem obdobju umrlo 1-1,5 milijona ljudi, okoli 200.000 pa naj bi se preselilo v sosednji Iran, na Kitajsko in v Afganistan.
Srednja šola v Kazaški SSR, Džambulska regija.
Josif Budnjevič/SputnikKampanja sovjetskih oblasti za splošno odpravo nepismenosti po državi, je bila za Kazahstan izjemno pomembna. Ob razpadu Ruskega imperija je bila stopnja splošne pismenosti v tej regiji pri petih odstotkih, leta 1939 pa je že presegala 70 %. Na predvečer druge svetovne vojne se je v dvajsetih visokošolskih in več kot sto srednješolskih ustanovah Kazaške SSR izobraževalo 40.000 študentov.
Učenci Karagandske šole za kmetijsko mehanizacijo preučujejo traktor.
Abram Levin/SputnikOgromen, a redko poseljen Kazahstan je v tridesetih in štiridesetih letih postal glavna destinacija za deportirance. Tukaj so se znašli Poljaki in Ukrajinci iz Zahodne Ukrajine, Kitajci in Korejci iz Sahalina in Primorja, Nemci s Povolžja in mnogi drugi. Rehabilitacija in vračanje deportirancev se je začelo šele po Stalinovi smrti leta 1953.
"Živel mir med narodi!" Prva brazda v deviških stepskih ozemljih.
Vladislav Mikoša/MAMM/MDF/russiainphoto.ruV tem času se je Kazaška SSR začela pretvarjati v največji industrijski center Sovjetske zveze; izjemno hitro sta se razvijali težka in lahka industrija, rasle so tovarne in obrati, kopali so se rudniki. Karagandski premogovniški bazen je postal tretji največji v državi, takoj za Doneškim (Donbasom) in Kuzneškim (Kuzbasom). Spričo pomanjkanja delovne sile za delo v novonastalih podjetjih, se je v Kazaško SSR iz vse države stekalo na sto tisoče delavcev.
Druga svetovna vojna. Kazaški vojaki Rdeče armade prebirajo pisma, ki so jih dobili od doma.
Vjačeslav Šarovski/SputnikMed drugo svetovno vojno je Kazahstan postal zanesljivo zaledje države. Iz zahodnega dela ZSSR so sem evakuirali okoli 150 tovarn, več sto pa so jih postavili na novo. Ker so Nemci okupirali najpomembnejše surovinske regije Sovjetske zveze, je Kazaška SSR za večkrat povečala svojo proizvodnjo barvnih kovin, elektrike in tekočega goriva. V boju proti nacističnem okupatorju je sodelovalo več kot milijon Kazahov, ki so prehodili bojno pot od obrambe Brestske trdnjave do zavzetja Berlina.
Kozmodrom Bajkonur
Aleksander Moklecov/SputnikV povojnem obdobju se je Kazaška SSR razvijala naprej kot najpomembnejši gospodarski center države; izvedena je bila obsežna kampanja za kultiviranje stepe, zraslo je na desetine mest, gradila so se nova podjetja. Neobljudene kazaške stepe so postale idealni poligon za preizkus prve sovjetske jedrske bombe leta 1949. Značilna pokrajina je prišla prav tudi za gradnjo prvega kozmodroma na svetu Bajkonur leta 1957, ki obratuje še dandanes.
Nova stanovanja v mestu Ševčenko (danes Aktau) na polotoku Mangišlak
Josif Budnjevič/SputnikVodstvo Kazaške SSR je razpad Sovjetske zveze, ki se je začel konec osemdesetih, spremljalo z nelagodjem. Zaradi tesnih gospodarskih vezi republike s Sovjetsko Rusijo in dejstva, da je nekazaško prebivalstvo po številčnosti precej presegalo Kazahe (ti so predstavljali le 6,5 milijona od skupno 16 milijonov prebivalcev leta 1989), je moralo vodstvo republike postopati skrajno previdno. Kazahstan je tako postal zadnja sovjetska republika, ki se je odcepila od ZSSR in razglasil neodvisnost 16. decembra 1991.
Preberite še: Kako je Rusija osvojila Srednjo Azijo
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.