V noči na 31. januarja 1943 so se enote 38. motorizirane brigade sovjetske 64. armade prebile do zgradbe glavne veleblagovnice v središču Stalingrada ter jo blokirale iz vseh smeri. Po pričevanju zajetih nemških vojakov se je prav tukaj nahajal glavni štab 6. armade pod poveljstvom Friedricha Paulusa. Sovjetska operacija Prstan, katere cilj je bil razbiti obkrožene sovražnikove enote v mestu, se je približevala zadnji etapi.
Potem ko so sovjetske čete okoli 6. ure zjutraj začele močno obstreljevati zgradbo iz strojnic in minometov, so Nemci prekinili ogenj. Na prvem in tretjem nadstropju so se pojavile bele zastave. Sovražnik je pristal na pogajanja.
Po ukaz poveljnika brigade polkovnika Ivana Burmakova se je proti poslopju odpravila skupina pogajalcev na čelu z nadporočnikom Fjodorjem Iljčenkom. Nemški častnik, ki je sovjetske vojake sprejel, je le-te nagovoril preko tolmača: "Naš vrhovni poveljnik želi govoriti z vašim vrhovnim poveljnikom." Na to mu je Iljčenko dejal: "No, naš glavni poveljnik ima mnogo dela, zato ga ni tukaj. Morali se boste pogovarjati z mano."
Sovjetski pogajalci so nato ignorirali neodločno prošnjo Nemca, naj odložijo orožje, in se spustili v klet, kjer je bil Paulusov štab: "Klet je bila dobesedno nabita z vojaki. Moralo jih je biti več sto. Hujša gneča kot v tramvaju! Vsi so bili umazani, lačni in grozno so smrdeli, na obrazih si jim videl strah. V klet so pobegnili, da bi se skrili pred minometnim ognjem," se je dogodkov spominjal nadporočnik. Nato so nenadoma odjeknili streli in Iljčenko je že segel po pištoli. A kot se je izkazalo, so to bili streli nemških vojakov, ki so si vzeli življenje.
Pogajalce sta nato sprejela poveljnik nemške 71. pehotne divizije generalmajor Friedrich Roske in načelnik štaba 6. armade general Arthur Schmidt, ki sta sovjetske vojake pospremila do Paulusove sobe. "Feldmaršal je ležal na železni postelji, oblečen samo v srajco. Na mizi je gorel ostanek sveče, ki je osvetljeval harmoniko na kavču. Paulus ni pozdravil, se je pa dvignil in sedel. Izgledal je kot bolan, izmučen človek, obrazni živci so mu drgetali,"piše Iljčenko.
Ker navadni poročnik ni mogel sprejeti kapitulacije nemškega poveljnika, so k poslopju veleblagovnice začeli eden za drugim prihajati višji in visoki častniki Rdeče armade. Čez nekaj ur je v spremstvu več podpolkovnikov v klet stopil poveljnik štaba 64. armade generalmajor Ivan Laskin. Paulus se je hotel čim bolj distancirati od kapitulacije, zato je za pogajanja pooblastil Roskeja in Schmidta.
Medtem ko se je feldmaršal v sosednji sobi urejal, so sovjetski pogajalci nemškima generaloma postavili ultimat: obkoljena armada se mora nemudoma nehati upirati, položiti orožje in se organizirano predati v ujetništvo sovjetskim silam.
Sovjetskim poveljnikom je zmanjkalo živcev, da bi še naprej čakali Paulusa, zato so kar sami stopili v sobo. Nemški poveljnik je, kakor se je spominjal Laskin, delegate sprejel s frazo v polomljeni ruščini: "Feldmaršal nemške armade Paulus se predaja Rdeči armadi v ujetništvo." Nato se je opravičil, ker na sebi ni nosil primernih našitkov, saj je bil v čin feldmaršala povišan šele 30. januarja in je zato moral pred sovjetske častnike stopiti v uniformi generalpolkovnika. "A nova uniforma mi zdaj tako ali tako bolj malo koristi," je dodal z grenkim nasmeškom.
Nemška 6. armada je bila v Stalingradu takrat obkoljena v dveh med seboj ločenih skupinah. Po pogajanjih se je južna skupina, ki ji je poveljeval general Roske, predala, medtem ko je kapitulacijo severne skupine Paulus zavrnil z argumentom, da ji od 30. januarja naprej poveljuje generalpolkovnik Karl Strecker, ki je bil podrejen neposredno Hitlerju.
V središču Stalingrada so še naprej potekali ulični boji, a nemški oficirji so v spremstvu sovjetskih poveljnikov v avtomobilih že krenili do poveljstev posameznih enot z ukazom o prekinitvi ognja.
Potem ko so bile vse formalnosti dogovorjene in je feldmaršal dobil zagotovilo za osebno varnost, so ga skupaj z drugimi častniki odvedli iz kleti. Območje okoli veleblagovnice so do takrat že povsem nadzorovali sovjetski vojaki, medtem ko so se nemški ukvarjali s čiščenjem miniranih območij.
"Sovjetski in nemški vojaki, ki so še pred nekaj urami streljali drug v drugega, so zdaj mirno stali na dvorišču drug zraven drugega. Puške so držali v rokah, ali pa jih imeli oprtane ob sebi. A kako so se razlikovali po izgledu! Nemški so bili vsi razcapani, oblečeni v tanke plašče čez razcefrane uniforme, shujšani kot okostnjaki, izčrpani skoraj do smrti z upadlimi, neobritimi obrazi. Vojaki Rdeče armade – siti, polni moči, v dobri zimski opravi … Še bolj pa me je presunilo nekaj drugega. Naše vojake niso niti tepli, kaj šele, da bi jih streljali. Sovjeti so med razvalinami svojega porušenega mesta, ki smo jim ga uničili mi, iz žepov vlekli kose kruha, papirčke in tobak ter jih ponujali nemškim vojakom," je zapisal adjutant poveljnika 6. armade Wilhelm Adam.
Narednik Pjotr Altuhov, ki je prisostvoval zajetju nemškega vojskovodje, je zapisal: "Paulus je bil shiran in več kot očitno bolan. Trudil se je ohranjati dostojno držo, a v njegovem stanju mu to ni najbolje uspevalo. Tega mrzlega jutra v Stalingradu je vsem borcem Rdeče armade in veliki večini Nemcev postalo jasno, da je to začetek njihovega konca in naše zmage."
Feldmaršala je čakal avtomobil, ki ga je odpeljal v sosednjo vas Beketovko, kjer je bil štab 64. armade. Tam sta ga najprej zaslišala poveljnik armade generalpodpolkovnik Mihail Šumilov ter poveljnik Donske fronte generalpodpolkovnika Konstantin Rokosovski. Zatem je Paulusa čakalo taborišče za vojne ujetnike in sodelovanje v protifašističnem komiteju Svobodna Nemčija ter še nekaj let življenja v Nemški demokratični republiki.
Na poti do sovjetskega štaba je avtomobil s Paulusom dohitel kolono izmučenih nemških vojnih ujetnikov - umazanih, neobritih, obutih v komične improvizirane zimske čevlje ter zavitih v brisače in ženske rute.
Laskin je dal vozniku znak, naj upočasni, da bi si jih nemški poveljnik lahko pozorno in podrobno ogledal. "To je grozno … Sramotna kapitulacija, strašna tragedija za vojake. Doslej je 6. armada veljala za najboljšo nemško pehotno armado ..." je prizor komentiral Paulus.
Preberite še: Kako je sovjetska ženska postala tankistka, da bi maščevala svojega moža
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
