Kako so preganjali šamane v Sovjetski zvezi

• Spremljajte naše vsebine prek inovativne ruske storitve Telegram! Vsi naši najnovejši in najbolj aktualni članki bodo prispeli naravnost na vaš pametni telefon!

65-letni šaman Bogdan Onenko iz vasi Najhin, 8500 km od Moskve, je bil aretiran 12. septembra 1937 in ustreljen 40 dni pozneje. Istega leta je bil B. Hodžer, prvi predsednik izvršnega odbora Nanajskega nacionalnega okrožja, obtožen, da je "skrival in ščitil šamane, dajal informacije okrožnemu odboru, da je v okrožju le šest šamanov, po preverjenju pa je bilo identificiranih 130 ljudi." Vsem šamanom so odvzeli pravico do volitve.

To so resnične zgodovinske reference iz zgodovinskih arhivov o tistih, ki so trpeli zaradi boljševiškega preganjanja. Sovjetska vlada je sprožila boj proti vsem nosilcem drugih ideologij in to ni zadevalo samo političnih strank. Ateistična država je izkoreninila vsa verska prepričanja in njihove privržence – od pravoslavja do islama in budizma. Na istem seznamu se je znašel tudi šamanizem, tradicionalna oblika pogleda na svet ljudstev v Sibiriji in na Daljnem vzhodu.

"Uničujejo kolektivno kmetijo"

"Ko sem bila majhna, smo živeli v vasi Rezemovo. <...> Otroci smo bili vnaprej pripravljeni na to, da bo tam "temna hiša", da bo tema. To so delali zato, da nas ne bi bilo strah, če bi v temi slišali kaj nenavadnega ali strašljivega," se je 63-letna Jelizaveta Kopotilova spominjala srečanja z vaškim šamanom spominjala.

In res, v temi se je nenadoma začel širiti tih zvok, kot da bi nekdo tekel. "Ne glasen, ampak zelo nežen, mehek... Toda slišali so se jasni udarci, ki so se približevali in približevali... In zvok je vedno bolj naraščal. Potem se je ustavil, kot da bi se nekdo ustavil. In potem se je, nasprotno, zvok začel umikati, dokler ni popolnoma izginil, kot da bi nekdo odhajal in odhajal, dokler ni končno odšel. Na koncu so prižgali luč in odrasli so se začeli pogovarjati in razpravljati o nečem," je povedala.

Zgodilo se je v Jugri - to je ozemlje sedanjega Hanti-Mansijskega avtonomnega okrožja. Jugra je od nekdaj veljala za domovino sibirskega šamanizma. Izraz "temna hiša" vam veliko pove o tem, da se je ta zgodba zgodila med preganjanjem šamanov, saj so bila okna zastrta in je bil ritual izveden v popolni temi, da ne bi pritegnili pozornosti z ulice.

Vsa vas se je zbrala za šamanistične obrede (komunikacijo z duhovi). Šli so k šamanom, da bi zdravili bolezni, molili za mrtve sorodnike, prosili duhove za zdravje za živino, za primerno vreme in za prekinitev masovnega poginjanja živali. Šamane so vedno spoštovali in poslušali. Ker pa niso želeli deliti vsaj nekaj moči in avtoritete, saj so jih videli kot "opij ljudstva", so Sovjeti šamane razglasili za "sovražne" osebe.

Vse se je začelo v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, skoraj takoj po nastanku nove sovjetske države. Šamanom je bila odvzeta volilna pravica na vseh volitvah, tudi na podeželskih in regionalnih. Dejansko je to pomenilo, da je bila takšna oseba izključena iz vrst kolektivnih kmetij in posledično prikrajšana za vsa sredstva za preživljanje. Nekateri vaški svetovi so glasovali za izselitev šamanov iz vasi, kar jim je obenem odvzelo domove.

Prvi val protišamanske kampanje je bil pod krinko boja proti kulakom (tako imenovanim bogatim kmetom, ki so uporabljali mezdno delo in se ukvarjali s trgovino). Skupaj s šamani so bile na udaru vse sporne družbene skupine - duhovniki, trgovci, kozaki, mali trgovci - in njihovo premoženje je bilo zaplenjeno.

"Šaman Beldi Pelha (samostojni kmet) s svojim vplivom na posamezne kolektivne kmete uničuje kolektivno kmetijo," je pisalo v eni od teh obtožb. Kolektivni kmetje, ki so bili z njim tesno povezani, naj bi "odšli iz kolektivne ribiške brigade v drug tuj vodni vir in ne izpolnjujejo ribiškega načrta".

Da bi od lokalnih, neorganiziranih napadov na vero in duhovne prakse prešli na sistemsko preganjanje, so oblasti leta 1925 ustanovile Zvezo militantnih ateistov. Ta javna organizacija je začela ideološki boj proti veri na vsesovjetski ravni. "Bezbožniki" so prirejali kongrese, razstave, izdajali poljudnoznanstveno literaturo, ustvarjali lastno mrežo v tovarnah, kolektivnih kmetijah in univerzah. Šamanizmu pa so pravili "maščevalna in strašna religija", od katere so domačini že "utrujeni".
Vendar vse to ni delovalo v obsegu, kot je pričakovala država. Šamanizem se je skril v podzemlje.

Temna leta

Obdobje tridesetih let prejšnjega stoletja se je izkazalo za najbolj represivno, ko je postalo očitno, da do popolne zavrnitve poganske oblike svetovnega nazora med prebivalstvom ni prišlo. Spremenila se je le oblika "šamanstva": namesto tradicionalnega za sibirska ljudstva (in zelo hrupnega) šamanskega bobna se je zdaj uporabljala sekira (šamani so si jo obesili okoli vratu, z rezilom proti obrazu), srečanja pa so postala vse manj spektakularna. V vasi so se zbirali izredno previdno: kot so pravili obveščevalci, "težko skriješ, če se babice odpravijo v isto kočo".

Slednje je postalo še posebej tvegano. V vaseh so se začele racije. Atributi kulta so bili zaseženi in sežgani. Bili so primeri, ko so celo otroci šamanov, ki so se vključili v komunistične organizacije, staršem vzeli njihove pripomočke. Na primer, neki Pavel Tumali je vzel šamanski boben in pas od svojega očeta Podja Tumalija in ga utopil v Amurju, ter dejal: "Ne sramoti nas."

Zaradi tega so morali šamani vse pogosteje se umikati na travnike ali v gozd, da bi lahko izvajali obrede. Mnogi so to prakso raje popolnoma opustili pod grožnjo aretacije in morebitne usmrtitve. Čeprav, kot ugotavljajo raziskovalci šamanizma, ni bilo množičnih represij v obliki aretacij ali usmrtitev nad šamani. Takšni primeri so bili zelo redki.
Toda kazni v obliki denarne kazni ali najpogosteje odpuščanja z dela so bile pogoste. Poleg tega so med drugim odpustili tiste, ki so vodili "šibek boj" s šamani. V memorandumu iz leta 1937 je zapisano:

"Šamani so izkoristili slabo delovanje vaškega sveta in kolektivnega odbora. Z novo ustavo so svoje delo okrepili. Če je leta 1935 deloval samo en šaman Beldi Pelha, zdaj aktivno deluje devet šamanov.

Ni še konec

Prepoved šamanske dejavnosti ni bila odpravljena niti po drugi svetovni vojni. Obstajala je do samega konca osemdesetih let prejšnjega stoletja, vendar je bila precej formalna.

Če so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja šamane še naprej kaznovali zaradi izvajanja obredov, so ti poskušali le zmanjšati število kazni - vendar so še zmeraj delovali. Izvajali so obrede v kočah z ugasnjenimi lučmi, po polnoči, z zastrtimi okni. In do prve polovice osemdesetih let prejšnjega stoletja šamani niso bili omenjeni niti v uradnih potrdilih o skladnosti z zakonodajo verskih kultov. Po uradnih podatkih se zdi, kot da so šamani v nekaterih regijah popolnoma izginili. Na primer, v Habarovski založbi (na ruskem Daljnem vzhodu) so leta 1982 za objavo pripravili knjigo o ateističnih temah "Zgodba o zadnjem šamanu" A.A. Pasara.

Pravzaprav šamanizem ni povsem izginil, čeprav se je po dolgih letih preganjanja ponekod spremenil. Če so se v jakutskih ali burjatskih vaseh tradicije ohranile in preživele v času dolgega "pomanjkanja", se je manj "razvit" in danes dobro znan kirgiški šamanizem zelo spremenil: kirgiški šamani ne tolčejo po bobnu, ta element se je popolnoma izgubil, in nimajo posebnih oblek - le nekatere posamezne atribute, kot sta palica in bič.

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani, tudi če jo bodo v vaši državi blokirali
• Naročite se na naše tedenske e-novice: https://si.rbth.com/subscribe