Balkan je bil ves čas druge svetovne vojne vir nenehnih težav za Tretji rajh. Po porazu Jugoslavije s strani Wehrmachta aprila 1941 so se na Balkanu pojavila najrazličnejša nasprotovanja nacizmu.
Najmočnejša med temi silami je bila Jugoslovanska ljudska armada (JLA), ki je bila podrejena komunistični partiji. Sprva so bile to majhne partizanske enote, spomladi 1944 pa so že vključevale velike divizije in korpuse s skupnim številom približno 300.000 vojakov.
Tito pregleduje 1. proletarsko brigado, Bosanski Petrovac, 7. november 1942.
Javna domenaJLA, ki je bila precej v napoto nemškemu vrhovnemu poveljstvu, je v bojih na Balkanu zadržala več kot trideset divizij Wehrmachta in SS, ki bi prišle prav na vzhodni fronti. Nacisti so večkrat poskušali uničiti partizansko vojsko in osebno njenega poveljnika, maršala Josipa Broza Tita, vendar neuspešno.
Maja 1944 so poskusili še enkrat in bili tako blizu cilju kot še nikoli. Takrat je maršalu na pomoč priskočila Rdeča armada.
Nacistična propagandna slika prikazuje 500. SS-padalski bataljon med napadom na mesto Drvar v Jugoslaviji. Konec maja/začetek junija 1944. Cilj tako imenovane "operacije Roesselsprung" je bilo uničenje višjega štaba jugoslovanskih partizanov in ujetje njihovega vodje Josipa Broza Tita.
Berliner Verlag/Archive/Getty Images25. maja ob 5. uri zjutraj so se nad mestom Drvar v zahodni Bosni in Hercegovini, kjer je bil sedež JLA, pojavili nemški bombniki. Po množičnem letalskem napadu so pred mestom pristala jadralna letala, ki so jih pripeljala transportna letala, iz katerih so takoj raztovorili vojake 500. padalskega bataljona SS.
Nemci so v operaciji Konjičkov skok, katere glavni namen je bil ujeti ali odstraniti maršala Tita, angažirali več kot 17.000 mož. Poleg padalcev so bili na območje operacij pripeljani motorizirani strelski polki, izvidniški, tankovski in saperski bataljoni, polk divizije za posebne namene Brandenburg in hrvaške enote.
Nasprotovale so jim enote 1. in 6. proletarskega korpusa JLA, bataljon maršalove zaščite in kadeti šole za častnike, skupaj 12.000 mož. Kljub silovitemu odporu je sovražnik kmalu zasedel mesto.
Josip Broz Tito pripoveduje šale med sprehodom s spremstvom.
Getty Images"Nemci so me iskali," se je spominjal Tito. "V tistih dneh mi je krojač v Drvarju sešil maršalsko uniformo. Padalci niso dobili ničesar, razen te uniforme, raztrgane od drobcev bombe... Vsi ljudje v Drvarju so vedeli, kje sem. Vsak padalec je imel mojo fotografijo. Hodili so od enega do drugega prebivalca mesta, kazali fotografijo in spraševali: "Tito, Tito, kje je Tito?" Toda nihče jim ni povedal ničesar. Niti otroci ne..."
Sam maršal je bil takrat skupaj s svojim osebjem in sodelavci sovjetske vojaške misije v svoji hiši nedaleč od mesta. Ko je sovražnik dosegel tudi do tja, so se pod okriljem svojih enot umaknili v Dinarske gore.
Josip Broz Tito (prvi z desne) in njegovi soborci v Drvarju, 14. maj 1944.
Javna domenaNemci niso prenehali s preganjanjem in so Tita in njegove privržence še tesneje obkolili. Sovjetski general Nikolaj Kornejev, ki je bil v skupini, je maršalu vztrajno svetoval, naj se evakuira v zavezniško letalsko oporišče Bari v južni Italiji. Ta je dolgo zavračal to idejo in vztrajal, da mora ostati na jugoslovanskem ozemlju. Strinjal se je le z možnostjo, da ga iz Barija takoj premestijo na otok Vis v Jadranskem morju ob hrvaški obali.
Poleg britanskega in ameriškega letalstva so bile v Bariju nameščene tudi eskadrilje zračnih sil Rdeče armade: 12 transportnih letal C-47 in 12 spremljevalnih lovcev na dolge razdalje Jak-9D. Ko je bilo znano, kako je s Titom, je Stalin svojim pilotom naročil, naj čim bolj aktivno sodelujejo pri reševanju vojskovodje.
Vojaki 105. izvidniškega bataljona SS na poti iz Bosansko-Hrahova v Drvar 26. maja 1944.
Javna domenaKljub nestabilnim komunikacijam je štab JLA lahko sporočil, da čaka na evakuacijo na planini v bližini mesta Kupres. Zahodni zavezniki so zaradi slabega vremena odlagali reševalno misijo, vendar je sovjetski major Aleksander Šornikov menil, da se dragoceni čas izteka in da je treba ukrepati takoj.
V noči na 4. junij se je sovjetsko letalo C-47 dvignilo v zrak in se usmerilo proti Jugoslaviji. Koordinate je posredoval navigator Pavel Jakimov iz Šornikove posadke, ki je bil takrat z maršalom.
Major je bil že izkušen pilot, ki je nekaj časa preživel na Balkanu in preučil tamkajšnje zračne poti. Vendar je bila tudi zanj ta naloga izjemno težka.
"Morali smo prečkati Jadransko morje skozi nevihte in dež na nizki višini, prvič, da ne bi odstopili od začrtane poti, in drugič, da nas ne bi ujeli nevihtni oblaki," se je spominjal glavni maršal letalstva Aleksander Golovanov: "Po prihodu na otok Korčula in obhodu Splita, kjer je bila nemška pomorska baza, ki jo je pokrivalo veliko število protiletalskih topov, je posadka začela pridobivati višino in se usmerila proti Kupresu, na območju katerega je bila najvišja gora, ki je služila kot zanesljiv orientacijski znak. Ko so dosegli goro in določili svoj položaj, so začeli iskati opozorilne luči in signale. Zaradi oblakov ni bilo mogoče dobro videti območja. Posadka je več kot pol ure letela nad neznanim terenom, preden je odkrila opozorilne signale.
Heroj Sovjetske zveze Aleksander Sergejevič Šornikov.
A. LessMajhna ploščad, ki so jo partizani pripravili v gorah, je bila popolnoma zasuta s kamenjem in prepredena s potoki. Pristati je bilo treba v prvem poskusu. Šornikov je nalogo opravil z odliko: s svojim C-47 je pristal pri zadnjem gorečem ognju, za katerim se je že začela strma pečina.
Sovjetska posadka je morala zahtevni manever ponoviti še enkrat. Ko so maršala in častnike iz štaba odpeljali v Bari, so se piloti vrnili po preostale. Zahodni zavezniki, ki so izvedeli za Šornikov polet, so prav tako izvedli več poletov v gore.
Po evakuaciji vodstva so se jugoslovanske enote, ki so ga varovale, odpravile v preboj sovražnikovega obroča (kar jim je tudi uspelo), zjutraj pa so se na gorski pisti že pojavile nemške enote.
Jugoslovanski vodja maršal Josip Broz Tito v svoji pisarni, Beograd, Jugoslavija, približno 1946-1947.
Fine Art Images/Heritage Images/Getty ImagesZa ta podvig so Aleksander Šornikov, njegov kopilot Boris Kalinkin in navigator Pavel Jakimov prejeli naziv herojev Sovjetske zveze. Tudi Jugoslavija je vsakega od njih odlikovala z najvišjim vojaškim odlikovanjem, redom narodnega heroja.
Spoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
