Zakaj so sovjetski vojaki v Afganistanu "prekuhavali" svoje strelivo?

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Med sovjetsko vojno v Afganistanu je bila v vojski razširjena naslednja zgodba. Pogosto so videli ruske vojake, kako po več ur kuhajo strelivo v loncu na odprtem ognju. Zgodbe o tej razširjeni praksi se mnogim sodobnikom zdijo nekaj nerazložljivega, vendar je za to nenavadno navado izkušenih bojevnikov obstajala logika.

Vojna kot dobičkonosni posel

Za nekatere je bila sovjetska prisotnost v Afganistanu tragedija, drugi pa so v vojni videli poslovno priložnost. Sovjetska vlada je porabila na tone denarja za vzdrževanje in oskrbo svojih vojakov v državi, nekateri pa so si prizadevali pridobiti nekaj dobička s poneverbami in prisvojitvami.

Ruska vojaška policija med počitkom v času patruljiranja 12. maja 1988 v Kabulu v Afganistanu.

Legion Media

"V mestu je vladala bakanalija. Vojaki so na [bazarjih] prodajali vse, kar so lahko, od vojaškega streliva in hrane do odej in rjuh," je v knjigi o sovjetski prisotnosti v Afganistanu zapisal vojni zgodovinar Mihail Žirokov.

Vse, kar je imelo vrednost, je bilo poslovna priložnost za nekatere skorumpirane uradnike, ki so nadzorovali pretok sovjetskega blaga v Afganistan.

"Leta 1986 so [...] v Afganistan poslali [...] strateške vojaške zaloge hrane. Do vojske so prišle le delno. Večina je končala na afganistanskih bazarjih. Mesne konzerve [...], poljska in madžarska šunka, grah, sončnično olje, maščoba, kondenzirano mleko, čaj in cigarete - vse, kar ni prišlo do lačnih sovjetskih vojakov, je bilo prodano afganistanskim trgovcem," je zapisal Žirokov.

Sovjetski vojaki v Kabulu

Robert Nickelsberg/Getty Images

Medtem ko so brezobzirni častniki zaslužili umazan denar, so pripadniki sovjetskih oboroženih sil v Afganistanu ne le vsak dan tvegali svoja življenja, ampak so bili tudi nezadostno preskrbljeni in pogosto premalo prehranjeni.

Afganistanski trgovci

Vojaki, prepuščeni sami sebi, so morali ukrepati, da so se lahko preživljali. Potrebovali so denar za nakup hrane, oblačil in drugih predmetov pri lokalnih afganistanskih trgovcih.

Edina stvar, ki so jo vojaki lahko ponudili, je bilo strelivo, saj so ga imeli v izobilju. Poleg tega je bilo v času vojne praktično nemogoče nadzorovati naboje; nihče ni mogel ugotoviti, ali je bilo manjkajoče strelivo uporabljeno v boju ali pa je bilo nezakonito prisvojeno. Za vojake, ki so bili nepošteno oropani, je bilo trgovanje s strelivom rešilno sredstvo.

Ofenziva mudžahedinov na območju Džalalabada v Afganistanu

Patrick Durand/Sygma via Getty Images

Vendar so se vsi zavedali, kam bo šlo prodano strelivo. Nihče ni dvomil, da bodo afganistanski trgovci nato prodali sovjetsko strelivo afganistanskim mudžahidom, ki so se borili proti afganistanski vladi, podprti s strani Sovjetske zveze.

Vsak prodani naboj je lahko ubil sovjetskega vojaka ali celo tistega, ki ga je prodal. Preden so lahko prodali strelivo, so se morali sovjetski vojaki prepričati, da so bile krogle nepopravljivo poškodovane.

Prekuhano strelivo

V tistem času je bila v vojski razširjena zgodba, da strelivo, kuhano nekaj ur, ne deluje pravilno. Vojaki so verjeli, da dolgotrajno kuhanje poškoduje strelivo, tako da sovražnikova puška nato izstreli popopolnoma nemočne naboje ali pa sploh ne strelja.

Sovjetsko-afganistanska vojna

Patrick Robert/Sygma via Getty Images

Recept je bil zelo primitiven: zakurite ogenj, zavrete vodo v katerikoli kovinski posodi, ki je bila pri roki, v vrelo vodo položite strelivo in ga "kuhate" štiri do pet ur. Voda ni dopuščala, da bi strelivo slučajno eksplodiralo, medtem ko naj bi dolgotrajna izpostavljenost visoki temperaturi poškodovala strelivo, ne da bi se pri tem naboji vizualno spremenili.

Vendar je obstajala težava. Sovjetski vojaki v Afganistanu so imeli večinoma dva avtomata Kalašnikova: AMK z naboji kalibra 7,62, in AK-74 z naboji kalibra 5,45.

Kljub razširjeni praksi kuhanja obeh vrst nabojev to najverjetneje ni vplivalo na sodobno strelivo zaradi materialov, iz katerih je bilo sestavljeno.

Sovjetsko-afganistanska vojna

Patrick Robert/Sygma via Getty Images

V 19. in na začetku 20. stoletja so kot primarni eksploziv za vžig smodnika uporabljali živosrebrov fulminat. Ko se je tak naboj segrel do temperature približno 100°C, je kemikalija prešla v proces termične razgradnje. Skratka, star naboj, v katerem je bil uporabljen živosrebrov fulminat, ne bi deloval, če bi ga kuhali nekaj ur.

V začetku 20. stoletja pa so bile kot nadomestek za strupen in manj stabilen živosrebrov fulminat uvedene nove sodobne in naprednejše spojine. Te nove spojine so bile izjemno odporne na toplotno izpostavljenost. Sodobna krogla se brezhibno izstreli, tudi če je bila kuhana več ur.

Najverjetneje so bile krogle, ki so jih med afganistansko vojno proizvajali v ZSSR, odporne proti segrevanju in prizadevanja vojakov, da bi jih pred prodajo poškodovali, so bila zaman.
Kljub temu so sovjetski vojaki naredili vse, kar so lahko, da bi preživeli. Glede na to, da je bila ta vojaška zgodba zelo razširjena, je povsem naravno, da so sovjetski vojaki pred prodajo Afganistancem svoje strelivo dejansko prekuhavali.

Preberite še:  Zakaj je Sovjetska zveza poslala vojsko v Afganistan?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.