Zakaj je Smolensk toliko stoletij služil kot ruski ščit?

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

To mesto je stoletja imelo ključno vlogo v ruskem obrambnem sistemu. Mesto Smolensk, ki leži na meji sodobne Belorusije, je najkrajša pot iz Evrope do središča države - Moskve.

Pogled na Smolensk s katedralnega hriba, 1911-1912

Zbirka Sergeja Mihajloviča Prokudin-Gorskega/Kongresna knjižnica

Prva omemba bodočega "ščita Rusije", kot pogosto imenujejo Smolensk, v kronikah sega v leto 863. Že takrat je bilo mesto, ki je služilo kot središče plemenske zveze Kriviči, prenatrpano in dobro utrjeno. Leta 882 ga je knez Oleg Kijevski priključil takrat nastajajoči staroruski državi, danes znani kot Kijevska Rusija.

Olegov pohod na Smolensk, konec 15. stoletja.

Radziwill letopis/Javna domena

Ko je ta v 12. stoletju razpadla, je Smolensk postal glavno mesto velike neodvisne kneževine. V tistem obdobju je bil pomemben člen na trgovski poti od Baltskega morja do Bizantinskega cesarstva, znani kot "pot od Varjagov do Grkov".

Pogled na katedralo Marijinega vnebovzetja s hriba Kazan. Smolensk, 1911-1912 /

Zbirka Sergeja Mihajloviča Prokudina-Gorskega/Kongresna knjižnica

Po uničujočem vdoru Mongolov v Rusijo sredi 13. stoletja se je za Smolensk končalo obdobje blaginje in miru, vendar pa glavni problem mesta niso postali napadalci z vzhoda. Velika litovska kneževina, ki je močno razširila svoje ozemlje na račun oslabljenih ruskih dežel (Litovci so celo osvojili "mater ruskih mest" Kijev), ni moglo ne vključiti Smolenska v svojo interesno sfero.

Pogled na mesto Smolensk, 1787

Fine Art Images/ Heritage Images/Getty Images

Kneževini sta včasih delovali kot zaveznici, pogosto pa sta se tudi spopadli. Leta 1404 je litovski vojvoda Vitovt po dvomesečnem obleganju zasedel Smolensk, odpravil njegovo neodvisnost in njegove dežele priključil svojemu kraljestvu. Šest let pozneje so prebivalci Smolenska kot del poljsko-litvanske vojske sodelovali pri porazu Tevtonskega reda v bitki pri Grunwaldu. "V tej bitki so se ruski vitezi iz Smolenske dežele trdo borili, stali pod svojimi tremi prapori, edini niso zbežali in si tako prislužili veliko slavo," je o njih z občudovanjem zapisal poljski zgodovinar iz 15. stoletja Jan Dlugosz. 

Obleganje Smolenska (1404)

Javna domena

Moskovska velika kneževina, ki je v tem času postala središče združevanja ruskih dežel, se ni hotela sprijazniti z dejstvom, da je mogočna trdnjava Smolensk, od koder vodi neposredna pot v Moskvo, v rokah njenega geopolitičnega tekmeca. Za mesto se je začel boj med Rusi in Litovci (po ustanovitvi Republike obeh narodov leta 1569 pa še s Poljaki), ki je trajal več desetletij.

Smolensk (1610)

Javna domena

Moskovčani so po uspešni vojni v letih 1512-1522 prevzeli nadzor nad Smolenskom, a so ga v začetku 17. stoletja, v obdobju globoke politične in gospodarske krize v Rusiji, znane kot kuga, prepustili Poljakom. Neuspešno se je zanje končala tudi tako imenovana Smolenska vojna v letih 1632-1634. Šele leta 1667, ob koncu trinajstletne vojne, ki so jo na Poljskem imenovali "ruska poplava", je mesto dokončno prešlo pod oblast ruskega carja.

Predaja Mihaila Šejna kralju Vladislavu IV. Vasi leta 1634 v Smoleńsku., avtor neznan, 1634 in 1659

Narodni muzej, Krakov/Javna domena

"Smolensk je veliko in dobro zgrajeno mesto. Rusi ga imajo za nekakšno nepremagljivo utrdbo svoje domovine. V zadnjem času, po vrnitvi iz Poljske, je bil vsem tujim ministrom in veleposlanikom prepovedan vstop vanjo, saj so se bali, da v primeru vojne ne bi izkoristili lokacije trdnjave. Mesto smolenskega vojvode je najbolj častno in ga namenijo gospodu, ki si pridobi popolno zaupanje carja (v tistem času je bil carski sorodnik). V mestu je tudi velika garnizija. Vstop tujcev je prepovedan z grožnjo smrtne kazni," je zapisal avstrijski diplomat Lisek Adolf, ki je leta 1675 obiskal Smolensk. Mestne oblasti so zanj naredile izjemo. 

Označen prizor v bližini Smolenska

Wilhelm Amandus Beer/Javna domena

Čeprav se je meja Ruskega imperija v naslednjem stoletju občutno premaknila proti zahodu, je Smolensk še vedno sodeloval v več velikih bitkah. Med domovinsko vojno leta 1812 sta se tu 3. avgusta združili 1. in 2. zahodna ruska vojska, ki sta se do tedaj ločeno umikali od zahodne meje pod napadom Napoleonove "velike vojske".

Napoleon pred gorečim Smolenskom (1812), Albrecht Adam, 1836

Ketterer Kunst/Javna domena

16. avgusta se je pri Smolensku začela prva obsežna bitka te vojne, v kateri sta strani izgubili približno 20.000 mož. Ruska vojska se je bila prisiljena umakniti in zapustiti mesto, vendar Napoleonu ni uspelo premagati nasprotnika, kot je upal. Kmalu je francoska vojska vkorakala v ognjeni in zapuščeni Smolensk. "Korakala je skozi te kadeče se in krvave ruševine ob spremljavi vojaške glasbe in v običajni paradni opravi. Vendar ni bilo prič njene slave. To je bil spektakel brez gledalcev, zmaga skoraj jalova, slava krvava in dim, ki nas je obdajal, je bil skoraj edini rezultat naše zmage in njen simbol!" je zapisal francoski brigadni general Philippe Paul de Ségur. 

Bitka pri Smolensku, 17. avgust 1812

Jean-Charles Langlois, 1839/Versajska palača/Javna domena

Med drugo svetovno vojno je bil Smolensk trd oreh za nemško vojaško skupino Center, ki se je bližala Moskvi. Po načrtih poveljstva Wehrmachta bi morali mesto zavzeti do 29. junija, vendar so morali Nemci tukaj ostati do septembra. Rdeča armada, ki je izgubila okoli 750 tisoč mrtvih, ranjenih, ujetih in pogrešanih, je kljub temu uspela upočasniti nemški Blitzkrieg.

Pred obrambo Smolenska. Rusija, Smolenska regija, 1941

P. Bernstein/Commons: RIA Novosti

"Bitka pri Smolensku je trajala dva meseca in je vključevala vrsto silovitih operacij z različnimi uspehi na obeh straneh ter je bila odlična, čeprav izjemno draga šola vojaških veščin za sovjetske borce in poveljnike, dragocena šola za sovjetske poveljnike do vključno vrhovnega poveljstva v organizaciji sodobnega boja s tako vztrajnim, močnim in izkušenim sovražnikom, v obvladovanju enot v ostrem, pogosto spreminjajočem se načinu boja", je v svojih spominih zapisal maršal Aleksander Vasiljevski. 

V osvobojenem Smolensku.

Samarij Gurarij/MAMM/MDF/russiainphoto

Rdeča armada je 25. septembra 1943 osvobodila Smolensk. Nato se je trpeče "mesto ščit" končno odpravilo na zaslužen počitek.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.