Kako je sovjetski uradnik postal eden glavnih nacističnih propagandistov

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

"Mi, nemški socialisti, smo vaši iskreni prijatelji! Naš vodja Adolf Hitler prinaša osvoboditev vaši domovini! Tisoči nemških delavcev in kmetov so že dali svoja življenja za vašo svobodo!" Tako je leta 1942 Karl Albrecht, eden najvidnejših propagandistov Tretjega rajha, zapisal v brošuri "Ali je to socialistična država?", ki je bila razdeljena na okupiranih ozemljih.

Presenetljivo je, da je bil ta isti človek pred desetimi leti eden glavnih sovjetskih uradnikov, ki je bil odgovoren za celotno gozdarsko industrijo v ZSSR. Kako je prišlo do te dramatične spremembe?

Karl Albrecht v zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja

Arhivska fotografija

Lojalni komunist

Karl Albrecht (rojen Lev) se je takoj po koncu prve svetovne vojne pridružil komunistom. Nemčijo je zajela globoka kriza, Karl ni mogel najti službe, zato je leta 1923 upošteval nasvet svojih strankarskih kolegov in odšel v Sovjetsko zvezo. Nova država pa je z veseljem sprejemala tuje strokovnjake.

Albrecht, ki ni imel dokončanega študija gozdarstva, se je vpisal na Kmetijski inštitut v Leningradu (zdaj Sankt Peterburg). Nezadostna izobrazba, malo delovnih izkušenj in slabo znanje ruskega jezika niso preprečili delavnemu, ambicioznemu in ustrežljivemu sodelavcu, da bi naredil neverjetno kariero. Saj je le v nekaj letih iz preprostega gozdarskega inženirja postal vodja oddelka za gozdarstvo in lesno industrijo pri delavskem in kmečkem inšpektoratu.

Albrechtova naloga je bila nadzor nad enim od najbolj donosnih sektorjev sovjetske industrije. Vodil je gozdarske inšpekcije v različnih delih države in o rezultatih poročal neposredno visokim vladnim uradnikom.

Leta 1930 je Karl Albrecht odpotoval na delovno potovanje v Skandinavijo in Nemčijo, od koder se je vrnil poln novih idej za posodobitev sovjetske gozdarske industrije. Po njegovem mnenju je bila ena od najpomembnejših ovir za povečanje njene učinkovitosti uporaba zapornikov in deportirancev. Nenehno je kritiziral kruto izkoriščanje teh delavcev.

Iz serije "Belomorsko-Baltiški kanal. Zatvornica št. 10".

Mihail Prišvin, Državni literarni muzej

Bil je tako odkrito kritičen do vodenja industrije, ki jo je nadzoroval, da si je pridobil sovražnike med svojimi visokimi kolegi. Družina znane nemške komunistke Klare Zetkin, s katero je Karl prijateljeval, mu je nekoč svetovala, naj bo previden, da ga ne bi nekega lepega dne tudi samega poslali v Sibirijo.
Sčasoma je Albrecht začel vse bolj razmišljati o odhodu iz ZSSR. Ko je marca 1932 odpotoval na Daljni vzhod, je na nemškem konzulatu v Vladivostoku zaprosil za dovoljenje za vrnitev v domovino. Kmalu zatem pa ga je sovjetska tajna služba aretirala kot nemškega vohuna.

Po letu in pol zapora je bil Karl Albrecht pomiloščen in izpuščen na prostost. "Nismo mogli verjeti svojim očem, ko se je nekega dne leta 1934 Albrecht pojavil na veleposlaništvu in prosil, naj se s svojo rusko ženo in otrokom vrne v Nemčijo," je zapisal nemški diplomat Hans von Herwart v knjigi 'Med Hitlerjem in Stalinom'. "Pojasnil nam je, da ga delo kljub poklicnim uspehom ni veselilo in da je bil naveličan Sovjetske zveze in Stalinove krute politike, ki jo je močno preziral. Tudi dejstvo, da so na oblast prišli nacionalsocialisti, ni moglo spremeniti njegove odločitve o vrnitvi v Nemčijo."

V službi tretjem rajhu

Doma nekdanjega sovjetska uradnika ni čakalo prav prijetno in mirno življenje. Njegov edini vir dohodka je bila majhna invalidska pokojnina, ki jo je Albrecht prejemal zaradi poškodovanega med vojno zdravja.

Karl je poskušal najti delo v Turčiji, vendar neuspešno. Obupani Nemec je že hotel zaprositi za vrnitev v Sovjetsko zvezo, ko se mu je nenadoma oglasilo Ministrstvo za javno izobraževanje in propagando Josepha Goebbelsa. Albrecht se je vključil v delo organizacije Anti-Comintern, ki je koordinirala protisovjetsko propagandno kampanjo.

Ker je dolga leta živel v ZSSR in je odlično poznal načela delovanja sovjetske družbe, je postal dragocen zalogaj za nacistične propagandiste. Začel je aktivno nastopati na radiu in pisati glavno delo svojega življenja, knjigo "Izdani socializem. Deset let visokega državnega uradnika v Sovjetski zvezi".
V knjigi, objavljeni leta 1938, je avtor ostro kritiziral Stalina, "judovsko-boljševiške diktatorje" in politično-gospodarski sistem, ki so ga ustvarili. Do konca druge svetovne vojne je bilo eno najpomembnejših propagandnih del v zgodovini tretjega rajha izdano v nakladi več kot dveh milijonov izvodov.

Naslovnica avtobiografske knjige K. I. Albrechta, ki jo je uporabljala nacistična propaganda

Karl Albrecht je do leta 1942 delal na ministrstvu za propagando, vendar se je tudi tu pokazal njegov samovoljni značaj. Zaradi sporov z vodstvom je odšel v "organizacijo Todt", ki se je ukvarjala z gradbenimi deli na zasedenih ozemljih in v ta namen aktivno uporabljala delo vojnih ujetnikov.

Ker je odpor proti Rdeči armadi hitro naraščal, je Albrecht vodil kampanjo za spremembo odnosa do prebivalstva na zasedenih ozemljih in do preostalih gostujočih delavcev, ki so bili prepeljani v rajh. Trdil je, da je treba z Rusi sodelovati in jih ne kaznovati, temveč "voditi in usmerjati", izboljšati njihove življenjske razmere in s tem povečati njihovo delovno storilnost. Na pobudo nekdanjega "gozdarja" so bila ustanovljena podjetja, ki naj bi dajala zgled (po njegovem mnenju) pravilne uporabe sovjetskih vojnih ujetnikov.

Na ulicah nemškega mesta Aachen so zajeli nemške ujetnike

Keystone/Getty Images

Navada, da je odkrito izražal svoja stališča, ki niso bila vedno v skladu s strankarsko linijo, Albrechtu ni dopuščala, da bi dolgo ostal na enem mestu. Leta 1944 se je pridružil Waffen-SS, kjer se je ukvarjal s propagandnim delom med vojnimi ujetniki in vzhodnimi prostovoljci. V zadnjih dneh vojne je bil povišan v Sturmbannführerja SS in dobil bataljon. Z njim se je predal Američanom.

Nekdanji sovjetski uradnik, ki je postal nacistični funkcionar, je bil izpuščen dve leti pozneje. Resnejšim posledicam se je izognil zaradi svojih "govorov v obrambo ruskega ljudstva". Karl Albrecht se je ustalil v Zvezni republiki Nemčiji in se je do zadnjih let svojega življenja ukvarjal s protikomunistično propagando.

O tem, kako je moralo na milijone sovjetskih državljanov delati za naciste, lahko preberite tukaj.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.