Spoštovani bralci!
Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:
- Naročite se na naš Telegram kanal
- Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
- Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja
1. Vladimir Molodcov
Javna domena
Pred začetkom vojne proti nacistični Nemčiji je Vladimir Molodcov zasedal visok položaj v sovjetski zunanji obveščevalni službi. Po napadu Wehrmachta na ZSSR pa je moral delovati bolj kot diverzant.
Julija 1941 so Molodcova poslali v Odeso, da bi tam organiziral partizansko gibanje ter vodil diverzivno in izvidniško delo za sovražnikovimi linijami v primeru zasedbe mesta. K takratnemu "biseru ob morju" se je prebijala 4. romunska armada, ki so jo podpirale številne nemške enote in formacije.
Sovjetske sile so Odeso zadržale do sredine oktobra, ko pa so 16. oktobra na njene ulice vstopile prve sovražnikove enote, so jih takoj napadle partizanske enote, ki jih je usposobil Vladimir Molodcov. Dvaindvajsetega oktobra je bila razstreljena pisarna romunskega poveljnika, pri čemer je bilo ubitih več visokih častnikov, med njimi tudi novoimenovani poveljnik mesta Ton Glogožana.
Bombni napad na posebni romunski vlak na postaji Zastava 17. novembra istega leta je zahteval življenja več sto častnikov romunske vojske in uradnikov uprave okupirane Odese. Ilegalci so uničili komunikacijske linije, železniške proge, sabotirali pristanišče in usmerjali sovjetsko letalstvo na strateško pomembne cilje.
Andrej Nikolajevič Mironov (CC BY-SA 4.0)
Enote so se skrivale v odeskih katakombah, obsežnem sistemu nekdanjih kamnolomov pod mestom. Nemci in Romuni so zbrali do 16.000 mož, da bi jih pregnali, vendar jim ni uspelo.
Molodcov je bil ujet 9. februarja 1942, ker ga je izdal eden izmed članov odreda. Pogumno je prenesel vse muke, med katerimi ni izrekel niti besede. Oglasil se je le enkrat, ko so Romuni objavili njegovo smrtno obsodbo in ga pozvali, naj zaprosi za pomilostitev.
"Sem Rus in v svoji deželi ne bom prosil sovražnika za milost!" je takrat dejal Vladimir Aleksandrovič. 12. julija istega leta je bil ustreljen.
2. Viktor Ljagin
Arhivska fotografija
Jeseni leta 1941 je Viktor Ljagin po navodilih iz Moskve vodil ilegalno gibanje v okupiranem črnomorskem mestu Nikolajev. V tem času je imel sovjetski kapitan državne varnosti že veliko izkušenj z obveščevalnim delom v Združenih državah Amerike.
Nikolajev se je po prizadevanjih Ljagina in njegovih tovarišev iz prijetnega, mirnega letovišča spremenil v popoln pekel za Nemce. Sovjetske skupine, ki so štele več sto ljudi, so uničile več strateško pomembnih objektov, med drugim letališče z 20 letali, vojaška skladišča in avtomobilsko skladišče s tridesetimi tovornjaki.
Javna domena
Poleg tega so v Moskvo redno pošiljali dragocene obveščevalne podatke o sovražnikovi garniziji in izvajali aktivno propagando med meščani ter jih pozivali, naj se nemudoma uprejo Nemcem.
V začetku leta 1943 je bilo nikolajevsko podzemlje skoraj popolnoma poraženo, Viktor Ljagin pa je padel v nemške roke. Zasliševali so ga in mučili, vendar ni izdal preostalih članov podzemlja, kar jim je omogočilo, da so se borili do osvoboditve mesta marca 1944.
Obveščevalec ni dočakal tega dne - ustreljen je bil 17. julija 1943.
3. Alime Abdenanova
Javna domena
Jeseni 1943 je sovjetsko vrhovno poveljstvo resno razmišljalo o osvoboditvi Krima. Pred začetkom ofenzivnih operacij je bilo treba vzpostaviti obsežno mrežo agentov, pri čemer so se pojavljale velike težave.
Okupatorji so prebivalstvo množično prisilili k delu za Tretji rajh, preostali prebivalci pa so bili podvrženi trojni registraciji, ki je omejevala njihovo prosto gibanje. Nemci so imeli polotok kot na dlani in v takšnih razmerah je bilo izredno težko infiltrirati izvidnike.
Med tistimi, ki jim je to uspelo, je bila Alime Abdenanova, krimska Tatarka iz mesta Kerč v zahodnem delu Krima, zaposlena v obveščevalnem oddelku štaba obalne vojske. V noči z 2. na 3. oktober je pristala s padalom blizu vasi Džermaj-Kašik, kjer so živeli njeni sorodniki.
Javna domena
Alimi je uspelo združiti nekaj vaščanov v ilegalno skupino "Daja", ki je pod njenim vodstvom spremljala premike sovražnikove vojske in vojaških zalog ter zbirala informacije o nemških obrambnih utrdbah.
Februarja 1944, po petih mesecih uspešnega dela, so jo odkrili in zajeli. Dvajsetletno dekle je bilo podvrženo grozljivemu mučenju: iznakazili so ji obraz, iztrgali lase in nohte, in polomili noge in roke. Vendar Nemcem ni uspelo dobiti nobenih informacij od nje.
Alime Abdenanova je bila ustreljena v Simferopolju 5. aprila 1944, teden dni pred osvoboditvijo mesta s strani Rdeče armade.