Kolikokrat so Rusi premagali mongolsko Zlato hordo?

Peresvetov dvoboj s Čelubejem

Peresvetov dvoboj s Čelubejem

Viktor Vasnecov
Najbolj znana ruska zmaga nad Mongoli je bila v Kulikovski bitki leta 1380. Ta zmaga pa nikakor ni bila edina.

Spoštovani bralci! 

Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

  • Naročite se na naš Telegram kanal
  • Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
  • Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Mongolska invazija, ki je leta 1237 zajela Rusijo, je bila podobna plazu. Zdelo se je, da nič ne more ustaviti napada nomadov, ki so zlahka razbili knežje "družine" (čete, op. ur.) in zavzeli tudi najmočnejše trdnjave. Kljub temu so se Rusi občasno uspešno uprli napadalcem. Tako so Mongoli 50 dni oblegali mestece Kozelsk, od mesta Smolensk pa so jih uspeli celo odgnati. Vendar pa je do resne zmage nad napadalnim sovražnikom takrat bilo še daleč.

Sčasoma je bila Rusija osvojena in je postala politično in gospodarsko odvisna od močne mongolske države Zlate horde, ki se je razprostirala blizu ruskih meja v južnih stepah. Kani so začeli redno pobirati davek in ruskim knezom podeljevati "jarlike" (dovoljenja) za vladanje v svojih deželah, pri čemer so z veseljem povzročali medsebojne spopade in občasno podprli eno od strani. Med enim od takšnih spopadov je prišlo do prve večje zmage ruske vojske nad Mongoli.

Baskaki (mongolski pobiralci davkov, op.ur.)

V začetku 14. stoletja sta se tverski knez Mihail Aleksandrovič in moskovski knez Jurij Danilovič sporekla za dovoljenje velikega kneza, ki je njegovemu imetniku dajal prednost pred drugimi ruskimi vladarji. Jurij si je s poroko s Končako, sestro kana Uzbeka, ki se je spreobrnila v pravoslavje, zagotovil podporo Horde. Kljub temu je 22. decembra 1317 tverski vojski v bitki pri vasi Bortenevo uspelo premagati združene sile moskovskega vladarja in mongolskega vojskovodje Kavgadija. Mihail Aleksandrovič je vedel, da mu sovražnik ne bo odpustil sramote (še posebej potem, ko je Končaka umrla v tverskem ujetništvu). Ne da bi počakal, da kazenska odprava doseže njegove dežele, se je leta 1318 prostovoljno odpravil na dvor h kanu in se od tam ni več vrnil živ.

Smrt Mihaila Tverskega

Sredi 14. stoletja se je v Zlati hordi začela politična kriza, znana kot "velika zmeda": v dveh desetletjih se je na prestolu zamenjalo 25 kanov. Mongoli so se med seboj vneto borili za oblast, pri tem pa niso pozabili pleniti ruskih kneževin, ki se jim je od časa do časa uspelo odbiti. Tako je bil leta 1365 v bitki pri Šiševskem gozda poražen bek (knez) Tagaj, ki je uničeval rjazanske dežele. Dve leti pozneje je bil v bitki na reki Pjane poražen emir Bulat-Timur, katerega čete so vdrle v Gorodecko kneževino.

Zmaga nad Tatari pri Šiševskem gozdu

Več stoletij trajajoči rusko-mongolski spor je dosegel vrhunec v spopadu med Moskovsko kneževino, ki je do leta 1370 postala glavno središče ruskega odpora proti Hordi, in mogočnim beklarbekom (bekom vseh bekov) Mamajem, ki mu je uspelo pod svojo oblastjo združiti razdrobljene dele Zlate horde. Leta 1378 je Rusom pri reki Voža uspelo doseči veliko zmago nad vojsko, ki je bila poslana nadnje: pet tumenov (približno 50 tisoč vojakov) je bilo poraženih, na bojišču je ostalo ležati pet vojskovodij, med njimi tudi poveljnik mirza Begič.

Tatari bežijo z bojišča ob reki Voža, ker jih preganja jeza božja.

Dve leti pozneje se je na Kulikovem polju (blizu Tule) vojska moskovskega kneza Dmitrija Ivanoviča spopadla neposredno z Mamajem. "In bilo je silovito in veliko obleganje, okrutna bitka in strašno rjovenje; od stvarjenja sveta ni bilo takšne bitke med ruskimi velikimi knezi..." pravi kronika o tem boju: "Ko so se borili, od šeste do devete ure, se je kot dež iz oblaka, ulila kri tako ruskih sinov kot tudi poganov, in nešteto jih je padlo mrtvih na obeh straneh. In veliko Rusije so premagali Tatari, Tatare pa Rusija. In truplo je padlo na truplo, telo Tatara na telo kristjana; tu in tam je bilo mogoče videti, kako Rusin preganja Tatara in Tatar preganja Rusina."

Dvoboj med Peresvetom in Čelubejem na Kulikovem polju

Izid bitke je odločil ruski polk iz zasede, ki je udaril v zaledje napadajoče mongolske konjenice. Mamaj, ki je izgubil skoraj vso vojsko, je pobegnil in kmalu ga je porazil njegov glavni tekmec, kan Tohtamiš, ki je bil v nasprotju z uzurpatorjem Mamajem potomec Džingiskana in je veljal za zakonitega vladarja Zlate horde. Tohtamišu, ki je končal z "veliko zmedo", je leta 1382 uspelo požgati Moskvo in doseči, da se je ponovno začelo plačevanje davkov. Kljub temu se po zmagi na Kulikovem polju proces osvobajanja Rusije od agresorjev ni več ustavil.

Obramba Moskve pred Tohtamiševo vojsko leta 1382

Ruski knezi niso več gledali na Mongole s strahom in trepetom. Pogosto so sabotirali plačevanje davka, pri čemer jim ni bilo mar za odziv Zlate horde, ki je sredi 14. stoletja po napadih srednjeazijskega osvajalca Tamerlana razpadla. Zadnji poskus, da bi se Rusi podredili, je izvedel kan Ahmat, ki je vladal tako imenovani Veliki hordi, največjemu koščku nekoč mogočne države.

Obramba Moskve pred kanom Tohtamišem. 14. stoletje.

Leta 1472 je mongolska vojska poskušala prodreti do Moskve, vendar je bila ustavljena pri reki Oki blizu Aleksina. Osem let pozneje je bila organiziran nov poskus napada. Sovražnika sta se srečala na reki Ugra in po več neuspešnih poskusih, da bi premostila vodno pregrado, je Ahmat odpeljal svojo vojsko. Mongolske oblasti v Rusiji je bilo dokončno konec.

Zastoj na reki Ugra. 1480.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke