5 stvari, ki so jih Britanci prevzeli od Rusov

Spoštovani bralci! 

Naši spletni strani zaradi trenutnih okoliščin grozi omejitev ali prepoved dostopa, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Krzno

Jurij III., 1793, Gainsborough Dupont / kraljica Viktorija, 1838

Kraljeva zbirka / Grad Windsor / Javna domena; Britanski muzej / Javna domena

Ko so angleški trgovci v 16. stoletju navezali stike z Moskovskim carstvom, je krzno kmalu postalo najpomembnejši, najdražji in najuglednejši izdelek, ki so ga uvažali iz ruskih dežel.

Ne le da Angleži sami niso mogli loviti soboljev, veveric, srebrnih lisic in podlasic v sibirskih gozdovih - tudi Rusi tega niso znali pravilno početi. Živali je bilo treba loviti previdno, da se njihova koža ni poškodovala, to pa so znali le avtohtoni prebivalci Sibirije. Lokalne ruske oblasti so od avtohtonih prebivalcev kot davek pobirali krzno živali in ga nato prodajale angleškim trgovcem.

V Veliki Britaniji so drago (in razkošno toplo!) moskovsko krzno poimenovali "rusko zlato". "Lepo krzno, katerega uporaba je bila omejena z zakoni, in ki je bilo v veliki meri simbol službe ali ranga, je večinoma prihajalo z Baltika ali iz Rusije," je zapisal britanski zgodovinar Edwin Rich.

Sljuda

Okno iz sljude. Rusija, konec sedemnajstega in začetek osemnajstega stoletja. Les, sljuda, kositer

Javna domena

Še en luksuzni predmet je bila sljuda iz Rusije, ki je bila tako povezana z Moskovskim carstvom, da je sama sljuda postala znana kot "moskovsko steklo" ali "muskovit". Sljuda je mineral, sestavljen iz kristalov, ki jih je mogoče raztrgati v tanke elastične plošče. Tako se je sljuda uporabljala kot nadomestek za steklo, ki je bilo v 16. stoletju priljubljeno v Angliji. Večina sljude, če ne vsa, pa je prihajala iz Rusije.

Angleži so muskovit uporabljali za zasteklitev oken hiš, oken kočij in uličnih svetilk, saj je material dobro prenašal temperaturne padce in se ni deformiral. Pesnik George Turberville, ki je leta 1568 obiskal Rusijo, je priznal, da "celo steklo ne bi moglo dati boljše svetlobe [kot 'muskovit']".

Kaviar

Legion Media

Jeseter beluga, iz katerega se pridobiva najboljši črni kaviar, je zelo razširjen v Kaspijskem morju, kjer so iranski in ruski ribiči lovili beluge že dolgo pred tem, ko je kaviar postal znan v Evropi. V srednjem veku se je razširil po Evropi in tudi v Angliji . Že leta 1254 je kralj Edvard II. razglasil belugo za kraljevo ribo, kar je pomenilo, da je treba vsakega jesetra, ujetega v bližini ali v Veliki Britaniji, dostaviti na kraljevo mizo.

Vendar pa kaviarja niso radi jedli le na angleškem kraljevem dvoru; iz Rusije so ga izvažali tudi na Nizozemsko, v Španijo, Francijo in drugam. Kot je zapisal švedski trgovec Johan de Rodes, so samo v letih 1651-1653 v pristanišču Arhangelsk prodali več kot 320 ton kaviarja.

Morske mine

Galvanske mine, ki jih je Jacobi izboljšal leta 1855

Javna domena

Krimska vojna (1853-1856) je bila za Rusijo uničujoča tako z vojaškega kot diplomatskega vidika. Vendar pa se je ena od epizod izkazala za resnično veličastno za ruske vojaške tehnike. Moritz Hermann von Jacobi, pruski inženir v ruski službi, je bil zaslužen za izum galvanskih min. Te so bile zasidrane na morskem dnu, z obalo pa so bile povezane s kablom. Moč eksplozije je bila približno 14 kg črnega prahu.

Peklenske naprave v reki Potomac [blizu Aquia] Creek je odkrila flota, za uničenje katere so bile namenjene. Skiciral A. Waud po fotografiji Jamesa F. Gibsona

Kongresna knjižnica

Leta 1854 so v bližini trdnjav Pavla in Aleksandra (Kronštadt) postavili 60 Jacobijevih min, da bi Britansko Baltsko floto odvrnili od napada nanju. Ko se je julija 1855 Angleška Baltska flota približala Kronštadtu, so mine poškodovale štiri ladje, nakar je viceadmiral Charles John Napier ukazal svoji floti, naj se umakne, in zavrnil napad na Viborg in Sveaborg. Ruska carska mornarica je postala prva flota v svetovni vojaški zgodovini, ki morskih min ni uporabljala sporadično, temveč kot element načrtovane pomorske strategije. Mine Ruske mornarice so ostale najboljše na svetu vse do začetka 20. stoletja. V prvi svetovni vojni sta Ameriška mornarica in Britanska kraljeva mornarica uspešno ustvarili Severnomorsko minsko zaporo, katere namen je bil zaščititi Britansko otočje pred nemškimi čolni in podmornicami.

Maslo (in maslena krema)

Legion Media

Angleški trgovci so ob obiskih Rusije zaradi trgovine s krznom, sljudo ali konopljo spoznali nenavaden način priprave masla. Prečiščeno maslo, ki je mlečna maščoba, ločena od mlečne trdne snovi in vode s taljenjem mlečne smetane, je bil ruski način priprave masla, ki je postal priljubljen med angleško aristokracijo.

V Angliji še danes obstaja "rusko" maslo - vendar je to "ruska maslena krema", ki je narejena le iz dveh sestavin - masla in sladkanega kondenziranega mleka (сгущёное молоко "sguščonoje moloko" ali kratko сгущёнка "sguščonka" - op. prev.), ki je samo po sebi ruski fenomen.

Dodamo še Ruske sezone Sergeja Djagileva! Tukaj si lahko ogledate "Redke posnetke Ruskih sezon v Londonu in Parizu".

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.