6 ključnih vprašanj o hladni vojni

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

1. Kaj je bila hladna vojna?

Britanski predsednik vlade Churchill, ameriški predsednik Harry S. Truman, vodja Sovjetske države Josif Stalin

Getty Images

Hladna vojna je opredeljena kot rivalstvo med ZDA in Sovjetsko zvezo ter njunimi zaveznicami. To rivalstvo se je izkristaliziralo nekaj let po porazu nacistične Nemčije leta 1945. Kmalu se je preoblikovalo v polnopravno sovraštvo, ki se je razširilo na ideološko, gospodarsko, znanstveno, vojaško in druga področja, na katerih sta se obe velesili skušali prelisičiti.

Trajala je skoraj 50 let in se uradno končala z razpadom ZSSR leta 1991.

2. Kdo jo je začel?

"Ne delaj neumnosti!"

V. Govorkov

Čeprav potekajo razprave o tem, kdo nosi glavno odgovornost za začetek hladne vojne, je povsem upravičeno trditi, da sta k stopnjevanju napetosti prispevali tako ZDA kot ZSSR.

Kremelj, ki je nosil sadove težko priborjene zmage in si je trudil odpraviti že samo možnost ponovnega uničujočega napada na Sovjetsko zvezo, si je prizadeval okrepiti svoj položaj v Evropi po drugi svetovni vojni. Tako je Moskva v nekaterih vzhodnoevropskih državah, ki jih je Rdeča armada osvobodila izpod nacistične okupacije, postavila levičarske vlade. Zaradi ideoloških razlogov, na katerih temelji komunistična ideologija, je Sovjetska zveza razglasila tudi željo in namen razširiti komunizem po vsem svetu.

Po drugi strani so ZDA izkoristile edinstveno priložnost, da razširijo svoj vpliv na oslabljeno Evropo in tako po daljšem obdobju politične izolacije postanejo prevladujoča sila v svetovni politiki. Za ZDA, ki so si prizadevale postati svetovna velesila, je bilo preprečevanje sovjetskih prizadevanj za vzpostavitev komunističnih vlad v Evropi povsem naravno.

Hladna vojna se je zaostrila, ko je Washington napovedal izvajanje obsežnega načrta za obnovo Evrope - znanega kot Marshallov načrt - in uvedel tako imenovano Trumanovo doktrino, politiko, ki je obljubljala podporo demokracijam proti avtoritarnim grožnjam: to je v bistvu pomenilo, da bodo ZDA zavirale sovjetsko širitev kjer koli na svetu. Poleg tega je bil kmalu ustanovljen NATO.

3. Ali je bilo to neizogibno?

Nikita Hruščov

Getty Images

Na neki način je bilo. Seveda ne vemo, kako bi se odvijala zgodovina, če bi ZDA ali ZSSR ravnale drugače, kot so ravnale. Vendar pa je bilo v retrospektivi toliko dejavnikov, ki so prispevali k sprožitvi hladne vojne, da lahko z gotovostjo trdimo, da Moskva ali Washington preprosto nista imela možnosti, da bi to preprečila.

Prvič, Nemčija je izgubila ves svoj vpliv v Evropi in pustila praznino moči, ki sta jo hitro zapolnili Sovjetska zveza in ZDA, zaradi česar sta državi postali naravni tekmici. Drugič, nasprotujoče si ideologije niso pripomogle k prijateljskim odnosom. Tretič, obe državi sta na začetku hladne vojne pridobili jedrsko orožje in postali vodilni sili na svetu. Zaradi kombinacije vseh teh dejavnikov je bila v retrospektivi hladna vojna skoraj zagotovo videti neizogibna. Poleg tega ne bomo nikoli z gotovostjo vedeli, ali je bilo to veliko geopolitično rivalstvo sploh mogoče preprečiti.

4. Zakaj je bila "hladna"?

"Narodi sveta čakajo!" (na polno razorožitev)

V. Govorkov

Globalno nasprotovanje med ZDA in Sovjetsko zvezo je bilo znano kot "hladno", ker se ni nikoli sprevrglo v odprto vojno med obema velesilama. Izraz "hladna vojna" je leta 1945 uvedel George Orwell. Predvidel je zgodovinsko obdobje, za katero je značilno rivalstvo držav, ki so "hkrati nepremagljive in v stalnem stanju 'hladne vojne' s svojimi sosedi".

Njegova napoved se je uresničila z neverjetno natančnostjo: ZDA in ZSSR sta bili nepremagljivi, saj sta imeli ogromne zaloge jedrskega orožja in sta bili hkrati ujeti v stalni medsebojni konflikt.

5. Kako blizu je bilo temu, da bi se to sprevrglo v pravo vojno?

Ameriško patruljno letalo 'P2V Neptune' leti nad sovjetsko tovorno ladjo med kubansko raketno krizo na tej fotografiji iz leta 1962.

Getty Images

Zelo blizu. Dejansko se je hladna vojna odražala v številnih posrednih vojnah, v katerih sta se ZDA in ZSSR borili druga proti drugi s svojo posredno podporo nasprotnim stranem v krvavih spopadih, ki so izbruhnili na različnih koncih sveta.

Vojne v Koreji, Vietnamu, Kongu, Angoli, Afganistanu in drugih državah so bile večinoma plod hladne vojne. V teh spopadih je umrlo veliko ljudi, vključno s sovjetskimi in ameriškimi vojaki. Vendar pa nikoli niso veljali za odprte vojaške spopade med ZDA in ZSSR. Namesto tega sta jih Moskva in Washington obravnavala kot del prizadevanj za širjenje svojih ideologij in spodkopavanje položaja hladnovojnega tekmeca v različnih delih sveta, vse na račun lokalnega prebivalstva, ki je preživljalo ogromno trpljenja, vendar je imelo tudi nekaj koristi od priključitve k eni od dveh rivalskih strani.

Med hladno vojno sta bili ZDA in ZSSR v nekaterih primerih blizu neposredne medsebojne vojne. Na primer med kubansko krizo leta 1962, ko je bil svet zelo blizu tretji svetovni vojni. Tehnična napaka bi lahko leta 1983 povzročila jedrsko vojno med državama, vendar je bila apokalipsa preprečena po zaslugi sovjetskega častnika Stanislava Petrova, ki se je po lažnem alarmu odločil, da ne izvede jedrskega napada na ZDA.

Nekdanji ruski in ameriški uradniki, ki so se udeležili konference ob 40. obletnici raketne krize oktobra 2002 na Kubi, so dejali, da je bil svet med spopadom med Kubo in ZDA leta 1962 bližje jedrskemu konfliktu, kot so se vlade zavedale.

6. Kdo je zmagal?

20. avgusta 1991 г. Augustovski puč na ulicah Moskve

Andrej Solovjov/TASS

Ko je Sovjetska zveza leta 1991 prenehala obstajati, so bile ZDA "zadnji mož, ki je ostal pokonci" v hladni vojni.

Vendar se zgodovinarji ne strinjajo, ali lahko ZDA upravičeno pripišemo "zmago" v hladni vojni, saj ni jasno, kaj je bil glavni razlog za razpad ZSSR.

Lahko trdimo, da so ZDA izčrpale sovjetska sredstva z dragimi posredniškimi vojnami in nezaslišano drago jedrsko oboroževalno tekmo. Nekateri pa trdijo, da so bile ZDA le priča razpadu ZSSR, saj je komunistična velesila razpadla zaradi številnih notranjih težav, kot so neučinkovitost načrtovanega gospodarstva, velika poraba za vojsko, korupcija, totalitarna vladavina komunistične partije in pomanjkanje različnih svoboščin, vključno s svobodo govora.

Čeprav je Washington zlom svojega tekmeca štel za nedvoumno zmago, je obdobje po hladni vojni za ZDA pomenilo številne nove izzive, zaradi česar nekateri trdijo, da so ZDA postale nazadujoča sila v mednarodni politiki, potem ko so izgubile svojega zapriseženega sovražnika v podobi ZSSR.

Iz istega razloga lahko trdimo, da je razpad ZSSR pomenil "končno točko ideološke evolucije človeštva". V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je v to verjel marsikdo, čeprav je zaradi dogodkov iz obdobja po hladni vojni marsikdo podvomil v veljavnost te trditve.

"Če bi šli do konca, Amerika sedaj ne bi več obstajala": preberite več o oficirju protizračne obrambe Stanislavu Petrovu, ki ni pritisnil na gumb za lansiranje ruskih raket na države Zahoda.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.