Kako je Rdeča armada med drugo svetovno vojno osvobodila Evropo

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Minsk (3. julij 1944)

Ta velika sovjetska ofenziva v Belorusiji, znana kot operacija Bagration, ki se je začela konec junija 1944, je Nemcem prizadejala najhujši vojaški poraz. Ubitih je bilo skoraj pol milijona sovražnikovih vojakov, uničena pa je bila celotna armadna skupina Center. Do 3. julija je Rdeča armada popolnoma osvobodila Minsk.

Vilna (13. julij 1944)

Glavno mesto sovjetske Litve je bilo pomembna strateška točka na poti v Vzhodno Prusijo. Rdeča armada je 9. julija obkolila mesto in ga 13. julija po ostrih uličnih bojih osvobodila. Litovske uporniške enote, ki so mesto napadle z juga, so napredujočim sovjetskim enotam nudile precejšnjo pomoč.

Kaunas (1. avgust 1944)

Med okupacijo so Nemci Kaunas, drugo največje litovsko mesto, spremenili v mogočno trdnjavo. Kljub temu so sovjetske enote potrebovale le nekaj dni, da so mesto osvobodile. Od 29. julija dalje sta dva velika udarca Rdeče armade nemške vojaške enote prepolovila in uničila njihov garnizon. Nato se je pojavila še ena težava: Kaunas je bil "posejan" z minami. V mestu in na njegovem obrobju so jih odkrili in odstranili več kot 5500.

Kišinjev (24. avgust 1944)

Osvoboditev Moldavije in njenega glavnega mesta Kišinjeva velja za eno najuspešnejših operacij Rdeče armade med drugo svetovno vojno, eno od tako imenovanih "desetih Stalinovih udarcev". Rezultat operacije je bilo popolno uničenje armadne skupine Južna Ukrajina, ki je vključevala nemške in romunske enote, Romunija pa je zapustila sile Osi.

Bukarešta (31. avgust 1944)

Sovjetske enote so učinkovito izkoristile kaos in nered med nemškimi enotami po vojaških porazih v Moldaviji in državnem udaru v Romuniji ter hitro in brez odpora vstopile v Bukarešto, kjer so jih prebivalci toplo sprejeli.

Talin (22. september 1944)

Septembra 1944 je nemško poveljstvo ugotovilo, da ne more več ohraniti estonskega ozemlja, in ukazalo množično evakuacijo. Iz Talina je bilo evakuiranih več kot 60 000 vojakov, medtem ko se je večina nemških sil umaknila v Kurlandijo (Zahodno Latvijo). Sovjetske enote so 22. septembra skoraj brez odpora vstopile v mesto.

Riga (15. oktober 1944)

Z zavzetjem Rige so sovjetske enote nameravale odrezati nemške enote, ki so se umikale iz Estonije. Vendar je silovit odpor latvijskih SS na obrobju mesta sovjetski napad zavlekel za skoraj dva tedna in Nemcem omogočil, da so uspešno dosegli Kurlandijo. Rdeča armada je mesto končno osvobodila 15. oktobra.

Beograd (20. oktober 1944)

Jugoslovanski partizani Josipa Broza Tita in Bolgarska ljudska armada so Rdeči armadi aktivno pomagali pri osvoboditvi Jugoslavije in Beograda. Z vrsto bliskovitih in učinkovitih udarcev so popolnoma pregnali naciste iz države, uničili oddelek srbske vojske in znatno otežili nemško evakuacijo Grčije.

Varšava (17. januar 1945)

Poljska prestolnica je bila osvobojena v treh dneh bojev. Uspešen, bliskovit napad je sovjetskim enotam omogočil, da so prečkale reko Vislo in se utrdile v mestu. 1. poljska zavezniška armada je vodila napredovanje ob spremljavi poljske državne himne. Drugi udarec je sprožila 2. sovjetska oklepna gardna armada, ki je prebila sovražnikovo zaledje in nemški posadki odrezala vse poti za umik.

Budimpešta (13. februar 1945)

Nemci so za obrambo mesta zbrali 13 tankovskih divizij. Takšna koncentracija tankov je bila redka celo za vzhodno fronto. Čeprav so bile nemške in madžarske enote 29. decembra obkoljene v Budimpešti, se niso hotele predati in so se borile še več kot mesec in pol.

Bratislava (4. april 1945)

Z zavzetjem Bratislave se je Rdeči armadi odprla neposredna pot do Prage. Nemško poveljstvo je načrtovalo, da bo mesto dolgoročno uporabilo kot trdnjavo. Vendar so se sovjetske enote izognile frontalnemu napadu in po globokem manevru napadle mesto s severozahoda. Za osvoboditev slovaške prestolnice so potrebovali dva dni.

Dunaj (13. april 1945)

Rdeča armada je Dunaj začela napadati z vzhoda in juga, hkrati pa ga je skušala obiti z zahoda. Vojaki so se borili za vsako hišo in stavbo, ki so jo Nemci spremenili v obrambne položaje. Sovjetski inženirji so pod močnim sovražnikovim ognjem očistili glavni mestni most, Reichsbrücke. Nemci so se močno upirali in avstrijsko prestolnico so osvobodili šele po tednu dni srditih bojev.

Berlin (2. maj 1945)

V tej hudi bitki za osrčje Tretjega rajha so Nemci skupaj s francoskimi, skandinavskimi in latvijskimi vojaki SS obupno branili vsak kvadratni meter, se borili za vsako ulico, vsak trg in vsako stavbo. Trajalo je več kot teden dni, preden so sovjetske enote ob podpori Poljske ljudske armade zavzele mesto. Spopadi okoli reichstaga so se nadaljevali tudi potem, ko je Hitler 30. aprila naredil samomor. Zadnji večji viri odpora v Berlinu so bili odpravljeni 2. maja, ločeni spopadi pa so potekali še 7. maja.

Praga (9. maj 1945)

Tudi po padcu Berlina in kapitulaciji Tretjega rajha se je Praga še naprej borila. Preostale nemške enote so se tam koncentrirale v upanju, da se bodo prebile na zahod in se predale Američanom. Pražani so 5. maja začeli vstajo, ki jo je hitro podprla 1. pehotna divizija Ruske osvobodilne vojske, Rusi, ki so sodelovali z nacisti in si s prehodom na drugo stran želeli pomilostitve. Ob prihodu sovjetskih enot so ruski kolaboranti pobegnili na Zahod. Mestne enote so se 9. maja predale Rdeči armadi.

Vse, kar morate vedeti o boju Sovjetske zveze v drugi svetovni vojni