Vse, kar morate vedeti o boju Sovjetske zveze v drugi svetovni vojni

Stalingrad, september 1942

Stalingrad, september 1942

Georgij Zelma/Sputnik
Predstavljamo glavne poudarke o udeležbi Sovjetske zveze v drugi svetovni vojni. Za vse tiste, ki ne uspete prebrati vseh naših zgodovinskih člankov.

Pot v vojno

Civilisti v Leningradu med obleganjem mesta (1941 - 1943)

Druga svetovna vojna, najsmrtonosnejši in najbolj uničujoč vojaški konflikt v zgodovini, je zahteval življenja vsaj 27 milijonov sovjetskih vojakov in civilistov. Vojna na vzhodni fronti, ki ji v Rusiji pravijo »velika domovinska vojna«, je trajala 1.418 dni in zajela obsežna območja od mrzle Arktike do toplega Kavkaza ter od obronkov Moskve do srca Tretjega rajha v Berlinu.

Še preden se je 22. junija 1941 začela vojna z nacisti, je sovjetsko vodstvo s Hitlerjem sklenilo pakt o nenapadanju. Zakaj se je Moskva za to odločila, lahko preberete tukaj.

Stalin je sicer vedel, da je spopad z Nemčijo neizogiben. Sovjeti so želeli pridobiti dodaten čas in pripraviti svoje oborožene sile pred spopadom velikanov. Zimska vojna proti Finski je jasno pokazala relativno šibkost Rdeče armade – več o tem tukaj.

Katastrofa leta 1941

Moskva, straža na strehi Bolšoj teatra

V Sovjetski zvezi so iz vojne s Finsko potegnili ustrezne nauke o storjenih napakah in izvedle so se reforme vojske. Kljub temu je bilo leto 1941 obupno za Rdečo armado in celotno ZSSR. V prvih mesecih je Nemčija zasedla obsežna območja Belorusije, Ukrajine in Pribaltika, njene čete pa so prišle do vhodov v Moskvo in Leningrad.

Toda Sovjetska zveza se ni bila pripravljena predati, svetu je pokazala svojo močno voljo za boj. Celo v tako kritičnih časih je sovjetsko letalstvo bombardiralo nemško prestolnico, ko je bil sovražnik samo nekaj deset kilometrov proč, pa je imela Rdeča armada v Moskvi slavnostno parado.

V bojih za sovjetsko prestolnico je bil nacistični vojaški stroj zaustavljen in potisnjen nazaj. V drugih člankih smo na primer opisovali, kako so v Moskvi Kremelj skrili pred letali zloglasne Luftwaffe, pa tudi druga manj znana dejstva o tej bitki.

Preobrat

Skoraj dva milijona ljudi je umrlo v eni najbolj krvavih bitk v zgodovini – bitki za Stalingrad, ki je pomembno vplivala na končni izid druge svetovne vojne. Ohranila so pričevanja neposrednih udeležencev o srditosti bojev in junaških podvigih med tem spopadom (članek 1, članek 2).

Kar se je začelo v Stalingradu, se je nadaljevalo pri Kursku. Zadnja priložnost Tretjega rajha za zmago je splavala po vodi poleti leta 1943 po neuspešni operaciji Citadela. Po tem je pobudo trdno in dokončno prevzela Rdeča armada.

Sovražnik je bil sčasoma potisnjen s sovjetskega ozemlja. 27. januarja 1944 se je končalo obleganje Leningrada. Blokada mesta je trajala 872 dni in zahtevala življenja vsaj 648.000 civilistov. Prebivalci so na različne načine poskušali preživeti v tej mori, kot lahko berete tukaj ali pa v tem članku.

Osvoboditev

Sovjetske sile so 26. marca 1944 prečkale reko Prut in vstopile v Romunijo, s čimer je Rdeča armada prvič v vojni prečkala državno mejo Sovjetske zveze, nakar je vstopila v številne evropske prestolnice.

Leta 1941 je nemški Blitzkrieg Sovjetsko zvezo močno prizadel, a je leta 1944 slednja vrnila milo za drago s prodorno operacijo Bagration, s katero je povsem uničila nemško vojaško grupacijo Center. Na tisoče nemških vojnih ujetnikov so odpeljali v Moskvo, kjer so nastopili pred javnostjo na prav posebni paradi, o kakršni zagotovo niso sanjali ob začetku vojne.

Skoraj poraženi sovražnik je bil dokončno potolčen v bitki za Berlin. Pa ste vedeli, da spomlad 1945 mesta ni napadala zgolj Rdeča armada in da so bili na berlinskih ulicah tudi ameriški tanki? Več o tem in drugih zanimivostih v zvezi s to bitko lahko preberete v tem članku. V tej galeriji pa lahko vidite, kako je izgledala nemška prestolnica ob koncu bitke.

Orožja zmage

Čeprav se je Rdeča armada na začetku v vojni slabo izkazala, je naposled presenetila Nemce s svojimi orožji. Slednji so sovjetski vojaški tehniki pogosto dajali svoje vzdevke, kot so »Ruska pošast (težki tank KV-1, enkrat je eden tak zaustavil celo divizijo), »Stalinovo kladivo« (havbica B-4), »Stalinove orglice« (raketomet Katjuša) in celo »Miki Miška« (lahki tank BT-7).

Seveda niso bila vsa sovjetska orožja popolna. Na naši strani izveste več tudi o najslabših tankih ali najslabših sovjetskih letalih v drugi svetovni vojni. Obstajal je tudi top, ki so mu vojaki rekli »Zbogom, domovina!«. Tukaj izveste, zakaj.

Rdeča armada je imela še eno posebno orožje – živali. V zgodnjem obdobju vojne so trenirali samomorilske pse, ki so nosili eksploziv pod sovražnikove tanke. V Leningradu se je mačja divizija borila proti sovražnim podganam, svoj delež k veliki zmagi pa so prispevale tudi kamele.

Sovjetski junaki

Ostrostrelka Ljudmila Pavličenko

11.657 moških in žensk je za zasluge v vojni dobilo najvišje priznanje za sovjetskega državljana ali državljanko – naziv Heroj Sovjetske zveze. Med njimi so bili najboljši tankovski as med zavezniki Dmitrij Lavrinenko, glavni as bojnega letalstva Ivan Kožedub in artilerijski oficir Vasilij Petrov, ki se je še naprej boril tudi po tem, ko je izgubil obe roki.

Priznanje herojev so dobili tudi nekateri tujci, ki so se med vojno borili na strani ZSSR, za kar jim je bila Moskva hvaležna. Celo en vojak Wehrmachta!

Sicer naziv heroja ni bil večen, saj so lahko prejemniki ob neprimernem obnašanju naziv pozneje tudi izgubili, kar se je zgodilo 72 ljudem.  

Antijunaki

Andrej Vlasov novembra 1944

Eni so dali svoja življenja za Domovino, drugi so se odločili za izdajstvo. Več kot en milijon sovjetskih državljanov in ruskih izseljencev je služilo v vrstah Wehrmachta, nacistične policije in pronemških milic. Čeprav se to zdi neverjetno, je imel Wehrmacht med generali celo dva ruska Juda.

Med znanimi kolaboranti je bila »Dekle Tonja z brzostrelko«, ki je med vojno prestopila na stran nacistov in osebno usmrtila na stotine ljudi, a je v kaosu vojne tako uspešno zakrila svoje sledi, da je lahko mirno živela v Sovjetski zvezi do konca 70. let 20. stoletja.

Spopad narodov

Ruski in francoski piloti v času skupne operacije v Vzhodni Prusiji, januar 1945

Znano je, da Nemci niso napadli Sovjetske zveze sami, ampak ob podpori številnih zaveznikov: Slovaške, Romunije, Finske, Italije, Madžarske, Hrvaške, pa tudi številni prostovoljci iz nevtralnih in okupiranih držav.

Francoski kolaboranti so na primer šli v vojno, da bi »obnovili slavo Napoleonove Grande Armée«. Španci so iskali maščevanje za vpletenost Sovjetske zveze v španski državljanski vojni. Švedi, ki jih sicer ZSSR ni napadla, a so bili prestrašeni zaradi sovjetskega napada na Finsko, po sovjetsko-finski vojni pa so sodelovali s Finci tudi v zavezništvu s Hitlerjem.

Po drugi strani Sovjetska zveza enako ni bila sama na vzhodni fronti. Polk Normandie-Neman je lovil Luftwaffejeva letala, dve poljski ljudski armadi in češkoslovaški vojaški korpus so se borili proti sovražniku na tleh, ob boku z Rdečo armado. Poljaki so sodelovali tudi v naskoku na Berlin.

Fronte, na katerih so se borili zahodni zavezniki, so bile daleč od vzhodne Evrope, vendar so se njihovi vojaki vseeno občasno pojavili v ZSSR zaradi pomoči vojakom Rdeče armade. Sovjeti in Britanci so skupaj zasedli pronacistični Iran, piloti RAF so branili sovjetsko Arktiko, ameriško letalstvo pa je enega najhujših porazov v vojni doživelo ob uporabi sovjetskega letališča za bombardiranje Nemčije.

Ženske borke

Natalija Meklin

Oboroženim silam se je zavoljo boja proti sovražniku pridružilo do 1 milijon sovjetskih žensk. Več kot 80.000 jih je imelo poveljniške funkcije.

Nemci so se bali pogosto smrtonosnih sovjetskih ostrostrelk, presenetile pa so jih tudi ženske tankovske posadke. Sovjetske ženske so pilotirale bombnike (sovražniki so jim rekli »Nočne čarovnice«) in se izkazale kot odlične bojne pilotke. Tudi med najboljšimi letalskimi asi sta bili dve pilotki, Lidija Litvjak in Jekaterina Budanova.

Končni udarec

Po porazu in kapitulaciji nacistične Nemčije je ostal še en sovražnik. Tri mesece po zmagi nad Tretjim rajhom je Sovjetska zveza napadla Japonski imperij.

To je bila drugačna vojna, ne tako ubijalska, kot tista z Nemci. A vendar so v manj kot mesec dni trajajočem konfliktu Sovjeti izgubili več kot 12.000 mož. Lahko na primer preberete, kako je zadnji kitajski cesar padel v roke Sovjetom, kako je sovjetski mornar lastnoročno zajel 5.000 japonskih vojakov ali kako so kozaki lovili samuraje.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke