Poleti 1944 je Rdeča armada Nemcem zadala največji poraz v zgodovini. V ofenzivi za osvoboditev Belorusije, znani kot operacija Bagration, sta nemška vojska in SS izgubila do pol milijona vojakov, armadna skupina Center pa je bila praktično izbrisana.
Takšen uspeh je bilo treba proslaviti, in kljub temu, da je operacija še potekala, so se v Moskvi že odločili, da priredijo slavnostno parado. A v tej paradi niso sodelovali zmagovalci, pač pa poraženci.
Operacijo transporta vojnih ujetnikov v Moskvo in izvedbo parade so poimenovali po ameriškem muzikalu Veliki valček (The Great Waltz) iz leta 1938, ki je bil izredno priljubljen v Sovjetski zvezi. Parada namreč ni bila zamišljena zgolj za razvedrilo domačega prebivalstva, pač pa tudi za to, da se zaveznikom (in vsemu svetu) pokaže, kako velik uspeh je dosegla Rdeča armada.
Iz množice ujetnikov so izbrali 57.000 najkrepkejših vojakov, ki so bili sposobni zdržati več kilometrov dolg pohod. Povrhu tega so jih še dobro nahranili. Umiti se niso smeli – pred moskovskim prebivalstvom so morali izgledati v žalostnem stanju.
Vagoni z nemškimi vojnimi ujetniki so začeli prihajati v Moskvo 14. julija. Namestili so jih na stadionu Dinamo in na mestnem hipodromu. Operacija je bila tajna in tudi mnogi partijski funkcionarji o njej niso vedeli nič.
Moskovčane so o paradi obvestili 17. julija zjutraj po radiu. Kmalu se je pred množico pojavil neverjeten prizor: Nemci so stopali v velikih skupinah s po 600 vojaki, po 20 v vsaki vrsti.
Parado je vodilo 19 generalov in 6 polkovnikov v paradnih uniformah in z odlikovanji. Nato je sledilo več tisoč častnikov in množica navadnih vojakov. Slednji so korakali v istih uniformah, kot so jih nosili v času zajetja.
Izgledalo je, kot da množice ujetnikov spremlja samo peščica sovjetskih vojakov in konjenikov s sabljami. V resnici je za varnost operacije Veliki valček skrbelo na desettisoče vojakov Rdeče armade in okoli 12.000 pripadnikov NKVD.
Moskovčani so molče spremljali »parado premaganih«. Včasih so se iz množice zaslišale kletvice v smer korakajočih nemških vojakov. Vsakršni poskusi metanja kamenja v njih so bili takoj preprečeni.
Nemci so različno sprejemali svojo vlogo v paradi: nekateri so na prebivalce Moskve gledali z odkritim prezirom, drugi niso skrivali zanimanja za mesto in se razgledovali naokoli. Vendarle je večina stopala mirno in ravnodušno. »Vprašal sem se, ali se počutim ponižano. Najverjetneje ne. V vojni se dogajajo še hujše stvari. Navadili smo se izpolnjevati ukaze, zato smo tudi med korakanjem po Moskvi preprosto izpolnjevali ukaze naših spremljevalcev,« se je spominjal eden od udeležencev Berhard Braun.
Parada se je končala s čiščenjem. Po trasi, kjer so korakali nemški vojaki, so zapeljali čistilni tovornjaki, ki so s polivanjem simbolično počistili »umazanijo« z moskovskih ulic.
Po nekaterih virih je bilo nemško poveljstvo nad tem ponižanjem tako razjarjeno, da je kmalu zatem organiziralo lastno parado vojnih ujetnikov v Parizu, kjer so po ulicah sprehodili zajete Američane in Britance. Parada je bila precej manjša kot tista v Moskvi in je bila slab poskus demonstracije pojemajoče moči Tretjega rajha, v času, ko so se zavezniki že pripravljali, da osvobodijo francosko prestolnico.
Preberite še:
Strelci Vorošilova: Zakaj so Sovjeti imeli najboljše ostrostrelce?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
