Po izumu parnega stroja v 18. in 19. stoletju se je pojavilo več projektov ledolomilcev. Leta 1864 so v Rusiji zgradili parni vlačilec 'Pilot'. Kot je mogoče prebrati na spletni strani Dzen.ru, je njegov lastnik Mihail Britnev prišel na idejo, da bi premec parnika odrezal na način pomorskih ladij, tako da bi se plovilo lahko "plazilo" po ledu in ga razbijalo z lastno težo. Ta oblika premca se je pozneje začela imenovati "ledolomilec", ladja 'Pilot', ki se je več kot 25 let uporabljala v poštnem in potniškem prometu med Kronštadtom in Oranienbaumom, pa je postala prototip za sodobne ledolomilce.
Poštna znamka iz serije "Ruski ladjedelniki". 200. obletnica rojstva M. O. Britneva (1822-1889), pomorskega inženirja, izumitelja prvega ledolomilca na svetu.
Arhivska fotografijaLeta 1897 je viceadmiral Stepan Makarov ruski vladi predstavil svoj projekt gradnje prvega ledolomilca za uporabo v pristanišču Sankt Peterburga in v Arktičnem oceanu. Projekt je bil odobren, v komisiji za razvoj nove vrste ladje pa so bili znanstvenik Dmitrij Mendelejev (avtor znamenitega periodnega sistema kemijskih elementov), slavni pomorski inženirji Nikolaj Jankovski, Robert Runeberg in Fjodor Porečkin ter admiral Ferdinand Wrangel in drugi. Leta 1898 je bil ledolomilec zgrajen v ladjedelnici Armstrong Whitworth v Newcastlu v Angliji.
Prvi ledolomilec arktičnega razreda je bil poimenovan po ruskem raziskovalcu Sibirije, kozaku atamanu Jermakù Timofejeviču.
Kopija kartice, ki jo je naslovil admiral Makarov. Na tej kartici z admiralovim podpisom je prikazan ledolomilec 'Jermàk'.
Javna domenaTestiranja nove ladje so bila uspešna: marca 1899 je pomagala rešiti 11 parnikov, ujetih v ledu blizu Revala (današnjega Talina, glavnega mesta Estonije).
29. maja 1899 je 'Jermàk' iz Newcastla odplul proti severu na svoje prvo potovanje v Arktični ocean. Dosegel je Špicbergen, kjer so bili stroji preizkušeni v težkih razmerah polarnega območja.
Ugotovljene pomanjkljivosti so bile odpravljene v Angliji v enem mesecu (prednji propeler je bil odstranjen, trup pa ojačan). 'Jermak' se je 14. junija istega leta ponovno odpravil na polarno potovanje. Posadka ladje, ki jo je vodil S. O. Makarov, je opravila obsežno znanstveno delo, pri katerem je preučevala severni led, oceanografijo in oceansko favno.
Kot piše Livejourrnal.ru, je 'Jermak' aktivno sodeloval pri reševanju bojne ladje 'General-Admiral Apraksin', ki je nasedla v bližini otoka Gogland v Finskem zalivu.
Ledolomilec 'Jermak' pomaga bojni ladji "Apraksin", da se osvobodi ledu.
Javna domenaV obdobju delovanja 'Jermaka' je bil prvič na svetu uporabljen izum ruskega znanstvenika Aleksandra Popova - radiotelegraf. Zaradi komunikacije med ladijsko radijsko postajo in radijsko postajo na kopnem (Kotka) je bilo mogoče rešiti skupino ribičev, ki jih je odnesla ledena ploskev.
Poštna znamka ZSSR. Prva uporaba radijske komunikacije na svetu za reševanje ljudi, ki jo je leta 1900 izvedel ledolomilec 'Jermak'. Arhivska fotografija
Arhivska fotografijaMed rusko-japonsko vojno je ledolomilec 'Jermak', ki je v pristanišču Libava prebil led, pospremil eskadro kontraadmirala Nebogatova do čistih voda in mu odprl pot na Daljni vzhod. V prvih 12 letih delovanja je ledolomilec v ledu preživel več kot tisoč dni.
14. novembra 1914 se je ledolomilec pridružil Baltski floti in še naprej spremljal ladje in plovila v Finskem zalivu. Ko so februarja 1918 v Reval (danes Talin) prispele nemške enote, je ledolomilec iz pristanišča odstranil vse premične ladje in jih odpeljal v Helsingfors (Helsinki).
Fotografija slike ledolomilca 'Jermak'. Na njej je prikazano, kako ledolomilec pomaga vojaški ladji v ledu.
Javna domenaKmalu je 'Jermak' skupaj z drugimi ledolomilci vodil 211 bojnih, pomožnih in trgovskih ladij po Finskem zalivu med plovbo od Helsingforsa do Kronstadta. Vodja akcije in hkrati pomorski poveljnik Baltske flote, kapral Ščastni, je tako rešil celotno bojno jedro Baltske flote. Za sodelovanje v "ledeni akciji" je 'Jermak' prejel častni revolucionarni rdeči prapor Vsedržavnega centralnega izvršnega odbora. Ščastni je bil kasneje ustreljen zaradi nesoglasij z Levom Trockim (zakaj se je to zgodilo, lahko preberete tukaj).
'Jermak' ob vstopu v Sankt Peterburg.
Javna domenaLedolomilec se je nato vrnil v mirno službo in v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja zagotavljal prevoz blaga v Baltskem, Arktičnem in Belem morju.
Med drugo svetovno vojno je bil 'Jermak' ponovno mobiliziran in je sodeloval pri evakuaciji pomorske baze v Hanku. Oborožen je bil z dvema topovoma kalibra 102 mm, dvema topovoma kalibra 76 mm, štirimi topovi kalibra 45 mm in štirimi strojnicami.
Ledolomilec 'Jermak' je do leta 1964 služil v različnih vejah ruske in sovjetske mornarice ter trgovske mornarice, s čimer je postal eden najdlje služečih ledolomilcev na svetu. Po njem je poimenovan otok v arhipelagu Nordenskiöld.
Leta 1963 je bil dan iz uporabe dan in odpisana, ter in kmalu uničena.
Poštna znamka "Ledolomilec 'Jermak' "
Arhivska fotografijaNovembra 1965 so v Murmansku odkrili spomenik 'Jermaku', ki vključuje mozaične plošče in originalno sidro na podstavku.
Spomenik v Murmansku, posvečen ledolomilcu 'Jermak'.
Insider (CC BY-SA 3.0)11 plovil ruske mornarice, ki jih morate poznati
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
