Kakšna je bila Moskva v tridesetih letih prejšnjega stoletja (FOTOZGODBA)

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Rdeči trg je bila prava izložba ZSSR in komunizma. Organizirane so bile številne športne parade.

In vojaške parade.

In celo nogometne tekme.

Znana sovjetska praznična okrasitev Bolšoj teatra: "Proletarci vseh držav, združite se" in portreti Marxa, Engelsa, Lenina in Stalina, 1939.

V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bila zgrajena moskovska podzemna železnica. Prva linija s 13 postajami je bila odprta 15. maja 1935, leta 1938 pa sta bili odprti še dve liniji.

Prvi vlak "Pokrovskega radija", oz. tretje, "modre" linije podzemne železnice.

Na zemljevidu Moskve so se pojavile nove konstrukcije - nadzemna preddverja postaj podzemne železnice: na primer, Dinamo.

Postaja podzemne železnice Dvorec Sovjetov (palača Sovjetov) (danes Kropotkinskaja).

Ali pa postaja Krasnije vorota (Rdeča vrata), zgrajena na mestu porušenega zmagoslavnega loka, ki je oviral Vrtni obroč.

Danes je v Moskvi zaradi uličnih svetilk in oznak tudi ponoči neverjetno svetlo, v tistih časih pa so bile svetleče črke METRO prava novost.

Nova konstruktivistična arhitektura, kot je ta stavba tovarne-kuhinje (več o tem, kaj je to, preberite tukaj), je navdihovala fotografe, da so ustvarjali avantgardne posnetke pod nenavadnimi koti.

Pozabljen poklic - čistilec čevljev.

Mesto kontrastov - živahen avtomobilski promet in še vedno konji.

Tako je bilo videti postajališče taksijev pred Bolšoj teatrom v tridesetih letih prejšnjega stoletja.

Glavni sovjetski pisatelj v tridesetih letih prejšnjega stoletja je bil Maksim Gorki in v njegovo čast so še za časa njegovega življenja po njem začeli poimenovati skoraj vse - njegov rojstni Nižni Novgorod so preimenovali v Gorki, glavna moskovska ulica Tverskaja pa je postala ulica Gorkega.

In na tej fotografiji je Gorki sam, ki stoji na balkonu stavbe časopisa Izvestija s pogledom na ulico Gorkega.

Poletna kavarna v parku Gorkega (ponovno!), priljubljenega počivališča Moskovčanov. Na tej fotografiji je opazen danes izgubljeni stolp v ozadju. Gre za padalski stolp.

V tridesetih letih 20. stoletja je bil v ZSSR razcvet padalstva in stolp je bil priljubljena atrakcija. Vsakdo je lahko skočil z njega s padalom ali se spustil po spiralnem spustu, sedeč na posebni blazini. V petdesetih letih 20. stoletja so stolp razstavili, saj so menili, da predstavlja nevarnost za poškodbe.

V tridesetih letih 20. stoletja je Stalin začel izvajati glavni načrt za obnovo Moskve. Veliko starih stavb, ki so bile na poti velikim prometnim žilam, je bilo porušenih. Da bi razširili ulice, so ponekod prestavili tudi stavbe, skupaj s prebivalci! 

Tako je bila videti panorama Moskvoreškega mostu, ki vodi na Rdeči trg, pred Stalinovo obnovo Moskve (fotografija iz leta 1930).

Leta 1936 je bilo porušeno celotno stanovanjsko naselje Zarjadje ob Kremlju, s čimer se je razkril pogled na Kremelj in katedralo Vasilija Blaženega.

Zgrajen je bil tudi nov Bolšoj (Veliki) Moskvoreški most.

Na tej fotografiji rušijo stavbe na ulici Mohovaja, da bi nastala široka dovozna cesta. V ozadju se gradi tudi hotel Moskva.

V tridesetih letih 20. stoletja so razširili in povezali obvoznico Vrtni obroč, ki je tako postala pomembna prometna žila mesta.

Ohotni Rjad s svojimi trgovinami se je spremenil v široko ulico z gostim prometom.

Najbolj znana izguba v tridesetih letih 20. stoletja je bilo rušenje katedrale Kristusa Odrešenika, ki jo je kasneje nadomestil bazen Moskva.

Fotografski oksimoron: na zvoniku samostana Strastnoj so vklesane črke "ZSSR" (СССР).

Leta 1931 so Strastni trg v bližini samostana preimenovali v Puškinski trg, leta 1937 pa so samostan Strastnoj dokončno porušili.

Še ena izgubljena zgradba je Suharev stolp s konca 17. stoletja, ki je bil porušen leta 1934, ker je oviral prehod po Vrtnem obroču.

Sovjetsko obdobje je bil čas odstranjevanja tlakovcev in asfaltiranja cest (ceneje in udobneje). Na fotografiji polagajo asfalt na Komsomolskem trgu, vidna je tudi stavba Jaroslavskega kolodvora.

Pravkar dokončana in še ne uporabljena Nova stavba Javne knjižnice ZSSR V.I. Lenina, največje v državi. V ospredju je začasno nadzmeno preddverje postaje podzemne železnice Ulica Kominterna (danes Aleksandrovski sad). Danes na njenem mestu stoji spomenik Fjodorju Dostojevskemu.

Na redki fotografiji je obsežna rekonstrukcija Rdečega trga, med katero so med drugim zamenjali celotno tlakovanje.

Danes je Moskva gastronomska prestolnica s tisočimi restavracijami, v katerih ob vsakem trenutku dneva ne manjka ljudi. Na tej fotografiji pa so redki gostje v hotelu Savoy v tridesetih letih prejšnjega stoletja. V ZSSR ni bilo veliko ljudi, ki so si lahko privoščili izhod v restavracijo, javna prehrana pa je bila omejena na tovarniške menze.

Poleti so se po vsem mestu pojavili vozički s sladoledom in osvežilnimi napitki.

Dekleta pri stojnici s cvetjem.

Leta 1937 so po razstavi na mednarodni razstavi v Parizu v Moskvo zmagoslavno pripeljali znameniti spomenik Delavec in kolhoznica, spomenik monumentalne umetnosti, ki ga je zasnovala Vera Muhina.

Leta 1939 je bila odprta prva vsesovjetska kmetijska razstava (pozneje in še danes znana kot razstava dosežkov narodnega gospodarstva, VDNH). Zanjo je bil zgrajen impresiven park s paviljoni, od katerih je bil vsak spomenik stalinistične empirske arhitekture.

Na VDNH je bil postavljen tudi velikanski spomenik Stalinu, ki pa je bil leta 1951 odstranjen.

Še en spomenik stalinistične arhitekture in stalinizma na splošno, Severni rečni terminal, je bil zgrajen skupaj z ambicioznim projektom kanala Moskva-Volga, zaradi katerega je Moskva postala "pristanišče petih morij".

Obrobje Moskve v tridesetih letih 20. stoletja pa je bilo še vedno videti nekako takole.